FOTO: Prebodeno dekle, Trubar in poslikana telesa

Na celjskem sejmišču se na skupno 20 stojnicah predstavljajo umetniki okraševanja teles. Svoje sposobnosti (tudi v živo) demonstrira ducat tetovatorjev, piercing mojster in bodypainter, kupiti pa je moč tudi opremo, razkužilo in barvo za tetoviranje ter raznorazno bižuterijo.

Na prvem tovrstnem dogodku pri nas je na ogled tudi razstava umetniških del kulture poslikave telesa sedmih umetnikov z različnimi tehnikami in nekaj ameriških avtomobilov hot rod. Ena izmed sejemskih atrakcij je tudi rdečerepi udav po imenu Trubar, ki je bil po lastnikovih besedah že za vratom številnih slovenskih lepotic, sicer pa se v teh zimskih temperaturah najbolje počuti v škatli z grelcem.

Organizatorji so poskrbeli tudi za bogat spremljevalni program. V petek so se obiskovalcem predstavili glasbeniki Gimnazije Celje Center, umetnica Gea Erjavec s svojim ognjenim šovom in skupina Bitch Boys, danes pa bodo na oder stopili Dismissed in Eight Bomb. Odvijalo pa se bo tudi tekmovanje za najboljši barvni in črno-beli tatu.

Pobudnik dvodnevnega sejma je tetovator Samo Bregar iz Zagorja ob Savi, ki se s poslikavo teles ukvarja že od leta 1999, lastni studio pa ima štiri leta in pol. "Od nekdaj sem si želel, da bi se organiziralo kakšno takšno srečanje, da se med sabo spoznamo tisti, ki to delamo, pa tudi da nas spoznajo ljudje. Moram reči, da sem pričakoval večji odziv svojih kolegov. Škoda, da se niso prišli pokazati," nam je povedal Samo, ki je svojo prvo tetovažo dobil v JNA, točnega števila, koliko jih dandanes krasi njegovo telo, pa ne ve, saj jih, kot pravi, ne šteje.

Kot pravi, tetovažo nariše skupaj s stranko, se je pa že tudi zgodilo, da je kakšno odklonil. Cena je odvisna od velikosti, zahtevnosti, pozicije in števila barv, najmanj pa boste pri njem zanjo odšteli 50 evrov. Najbolj nenavadno mesto, na katerem je tetoviral, je bilo čelo, šlo pa je za prekrivno tetovažo. Teh je po njegovih besedah kar lepo število, predvsem vojaških, mladostniških in kozmetičnih, ki naj bi bile začasne, pa to niso, saj kaj takega ne obstaja.

Starostne omejitve za tetoviranje pri nas ni. Mlajši od 15 let morajo imeti za tetoviranje dovoljenje staršev oz. skrbnikov. "Nekoč je starš k meni pripeljal svojega 13-letnega otroka. Nisem ga tetoviral. So pa otroci takšni, da starša hitro ovijejo okoli prsta. Kar nekaj si jih je že zaželelo tetovažo kot darilo za uspešno končano osnovno šolo. Saj po eni strani s tem ni nič narobe. Že narediš takšen motiv in na takšno mesto, da ni zelo izpostavljen. A problem je, da se včasih fant pri takšni starosti fizično še ne razvije popolnoma. Ko se koža razteguje, se namreč slika pokvari in sledi razočaranje. Po sami tetovaži pa je zelo pomembna higiena, da se rana ne okuži. Od barv je najbolj rizična rdeča, najmanj pa črna."

Samo ljudi opozarja, naj dobro premislijo, preden se odločijo za tetovažo. "Ko je enkrat tetovirano, je to to. Obstaja sicer nekaj postopkov odstranitve, a takšne kože, kot je bila pred poslikavo, ne boste nikoli več imeli. Vidi se kot neka opeklina. Zdaj večinoma samo malce zbledijo sliko in s tem naredijo prostor za novo tetovažo," nam je povedal Samo, bolečino ob tem postopku pa primerjal s puljenjem dlak. Sicer pa tudi tetovator nekatere izmed poslikav, ki krasijo njegovo telo, obžaluje.

"Takrat ko sem si jo dal narediti, mi je bila všeč in s tem se moraš sprijazniti. Je pač tetovaža tistega časa. Če bi si jo izbiral danes, bi si verjetno dal kakšno drugačno. A tako je pri vseh stvareh. Tudi glasbo z leti začneš poslušati drugačno, kot si jo v mladosti. Vsaka tetovaža ima svojo zgodbo in svoj čas. Zato si ni dobro na hitro dati veliko tetovaž," opozarja Samo, čigar vzornik je Italijan Alex De Pase. "Lepo dela, pa še v redu človek je."

Največ pozornosti na sejmu je pritegnila čez celotni hrbet prebodena in s perjem okrašena mladenka, ki je (vsaj na prvi pogled) povsem stoično prenašala triurno mnogokratno prebadanje svoje kože.

"Ni bilo ne vem kakšne bolečine, saj je adrenalin delal na polno. Na koncu, ko mi je Matija povedal, da sta samo še dve igli in sem se že čisto sprostila, je bilo malo bolečine. Zdaj pa je čisto v redu," nam je povedala Janja Toman iz Prebolda, ki je igle že včeraj zvečer po končani konvenciji dala ven. Mladenka pa je tudi velika ljubiteljica tatujev. Ima jih že enajst, kot nam je zatrdila, pa se zagotovo ne bo ustavila pri tej številki. "To je neka umetnost, ki ni na papirju, ampak na telesu. Vsaka tetovaža ima svoj pomen. Za vsako pomembnejšo stvar, ki se mi je zgodila, sem si dala narediti tetovažo, mogoče pa bom kdaj tudi sama začela s tem. Veliko rišem. Bomo videli. Počasi," pravi Janja. Na njenem telesu je tako moč videti podobo njene živali, napise, spomin na pokojnega očeta in družino.

"Že celo življenje si želim čim več tetovaž. Čeprav po celem telesu res ne bi bila prekrita s poslikavami. Sem se pa nekaj let odločala za nekaj večjega. Problem je bil, da mi je bilo všeč preveč stvari. To sem povedala tudi Damjanu. Navedla sem mu nekaj stvari, ki mi zelo veliko pomenijo, in on je zrisal to, kar vidite. Takoj sem se zaljubila vanj. Sama sem želela, da ga narediva na konvenciji, dokončala pa ga bova šele jutri. Z njim se bo Damjan potegoval tudi za nagrado za najboljši črno-beli tatu," nam je povedala voditeljica, navdušena nad samo konvencijo in vzdušjem na njem, ter izrazila upanje, da bo to postalo tradicionalno.

Hrbtna tetovaža je njen drugi tatu. Prvega, ohm, ki ga je naredila njena prijateljica Klavdija Kepic, ima na notranji strani zapestja. Njenega navdušenja nad tovrstnimi poslikavami pa ne deli njena mati, a kot pravi, je že dovolj zrela, da lahko razmišlja s svojo glavo. Tistim, ki si želijo tetovaže, pa Jerca na dušo polaga, naj bodo o tem prepričani in naj si dajo narediti nekaj, kar jim res veliko pomeni ali pa jim je vsaj toliko všeč, da ga bodo lahko gledali celo življenje.