Za slovenskim avanturistom Marinom Medakom, ki s tremi Britanci vesla čez Atlantik, je že tretjina poti. To so primerno proslavili: s štirimi tankimi rezinami domače salame in sirom, ki so jim ga za popotnico dali Slovenci z Gran Canarie. Za posadko je bil to velik užitek in prestiž. Ni čudno, saj je na njihovem jedilniku večinoma enolična kondenzirana hrana. Da bi to spremenili, so se lotili ribolova. Bili so uspešni, a jim je prva riba iz vedra takoj skočila nazaj v morje.
Po dveh tednih veslanja ekipa ugotavlja, da čas na morju beži veliko hitreje kot doma – čeprav razen veslanja nimajo hudih obveznosti. Medak je tako do sedaj prebral le nekaj strani knjige in s Simonom odigral dve partiji šaha.
Čeprav so pričakovali, da bo njihova pustolovščina predvsem psihični izziv, se je izkazalo, da je boj z valovi Atlantika bolj zahteven fizično. To pripisujejo pomanjkanju spanca in dejstvu, da se čoln nenehno ziba. Večina njihovih pogovorov in dnevnih sanjarjenj pa se vrti okoli stvari, ki jih nimajo, ne pa okoli tega, kar doživljajo na oceanu, pravi Medak. Prijatelji in družina, sveža hrana, dolg nočni spanec in lepa dekleta ...
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.