Ste se kdaj sami ponoči odpravili na pokopališče? Vas je morda ob dolgih sencah nagrobnih spomenikov in visokih cipres spreletel srh? Ni kaj, pokopališč se pogosto drži misterioznost. Seveda k temu največ prispeva človeška domišljija, ki na krilih grozljivih filmskih uspešnic zlahka pozabi na okvire realnega. Nekatera pokopališča po svetu še posebej slovijo po svoji strašljivosti. Bodisi zaradi krvave zgodovine določenega kraja bodisi zaradi raznih pričevanj o paranormalnih pojavih. Za “praznik čarovnic” smo zbrali nekaj slavnih, najboljše pa smo seveda prihranili za konec.
Staro židovsko pokopališče, Praga, Češka
Staro židovsko pokopališče leži v stari judovski četrti češke prestolnice Prage. V uporabi je od 15. stoletja, pravo število pokopanih ni znano, saj naj bi bilo tam več plasti grobov. Vidnih naj bi bilo okoli 12.000 nagrobnikov, v grobovih pa po nekaterih ocenah posmrtni ostanki okoli 100.000 ljudi. V vsej zgodovini pokopališča naj bi sicer večkrat poročali o nenavadnih videnjih.
Recoleta, Buenos Aires, Argentina
Med najbolj srhljiva pokopališča uvrščajo tudi argentinsko Recoleto. Je ena glavnih turističnih znamenitosti v Buenos Airesu, predvsem zaradi izjemnega prikaza pogrebne umetnosti in arhitekture devetnajstega in dvajsetega stoletja. Seveda tudi o tem kraju krožijo strašljive zgodbe. Ena govori o nočnem čuvaju, ki naj bi si nekoč tam vzel življenje, druga pa o duši “Dame v belem”, ki naj bi se občasno sprehajala med grobnicami.
Pokopališče Highgate, London, Velika Britanija
To znamenito londonsko pokopališče je nastalo v tako imenovani viktorijanski dobi (18. stoletje). Na območju, velikem 37 hektarjev, je mogoče občudovati številne spektakularne kipe ljudi, živali, angelov in ostalih podob. Pokopališče jasno prikazuje viktorijansko naklonjenost starodavnemu Egiptu. Glavno sprehajališče se imenuje Egipčanska avenija, krasijo pa jo obeliski. Prav strašljiv ambient tega pokopališča naj bi navdušil pisatelja Brama Stokerja, da je ovekovečil zgodbo o grofu Drakuli.
San Michele, Benetke, Italija
Po Napoleonovem odloku o prepovedi pokopavanja ljudi v Benetkah, so pokopališče v 19. stoletju zgradili na otoku San Michele. Posmrtne ostanke tja prevažata posebni gondoli, grobovi pa se dajejo v najem, in sicer za dobo desetih let. Dejstvo, da je ves otok namenjen mrtvim, seveda vzbuja domišljijo navdušencev nad tako imenovanimi paranormalnimi pojavi.
Greyfriars Kirkyard, Edinburg, Škotska
Ta nekdanji samostanski vrt je bil ustanovljen leta 1560 in velja za najbolj strašljiv kraj na Škotskem. Paranormalne pojave, o katerih naj bi bilo na stotine poročil, pripisujejo nemirnemu duhu "krvavega" barona Georgea Mackenzieja, ki je bil tam pokopan leta 1691. Ta je v času svojega vladanja zajel okoli 1200 prezbiterijancev (protestantskih katolikov) in jih zaprl v taborišče na območju sedanjega pokopališča. Več naj bi jih dal usmrtiti, ostali so umrli v grozljivih življenjskih pogojih.
Stoletja kasneje naj bi imeli številni obiskovalci ob obisku njegovega groba nenavadne izkušnje. Poročali so o čudnih občutkih in poškodbah, za katere niso vedeli izvora.
Katakombe, Pariz
Katakombe v Parizu so podzemna kostnica, ki se nahaja južno od nekdanjih mestnih vrat. V njej so ostanki okoli šest milijonov ljudi. Nastala je zaradi velike smrtnosti prebivalcev v 18. stoletju. S posmrtnimi ostanki so zato tedaj začeli utrjevati podzemne zidove, iz česar je nato nastala kostnica. Zaradi posebnega okrasja in verjetno tudi človeške domišljije obiskovalci redno poročajo o paranormalnih srečanjih.
Kostnica Sedlec, Češka
Kostnica Sedlec je majhna katoliška kapela pod pokopališko cerkvijo vseh svetnikov v Sedlcu, predmestju Kutne Hore na Češkem. Kostnica je ena od dvanajstih znamenitosti na seznamu Unescove svetovne dediščine na Češkem. Predvidevajo, da so v njej skeleti 40.000 do 70.000 ljudi. Kosti so umetniško urejene, tako da krasijo kapelo in so njena oprema. Letno pritegne več kot 200.000 obiskovalcev. Ljudje, ki trdijo, da se tudi tam pojavljajo duhovi, sicer poudarjajo, da gre za prijazne, domačini pa radi povedo, da se znajo ti duhovi dobro pošaliti s turisti.
Capela dos Ossos, Portugalska
Portugalska kostnica oziroma Kapela kosti obiskovalce straši s človeškimi okostji pripetimi z verigami na steno. Če vam to ni dovolj grozljivo, preberite še napis na vhodu v kapelo: “Kosti, ki tu leže gole, čakajo na vaše.”
Okuno, pokopališče na sveti gori Koyasan, Japonska
Okuno je sveta vas v objemu skupno 120 budističnih templjev. Gre za največje japonsko pokopališče, na katerem naj bi bilo okoli 200.000 grobov in raznih veličastnih skulptur. Kobo Daishi, legendarni ustanovitelj shingonskega budizma, naj bi počival tukaj in se bo po legendi ponovno rodil, tako kot tudi skupina njegovih privržencev. Območje razsvetljuje na tisoče lantern. Gorele naj bi že vse od Daishijeve smrti pred več kot 1000 leti. Razstavljeni so tudi številni kipci meniha Jiza. Ta naj bi nudil oporo mamicam in očetom ob izgubi najmlajših otrok, tudi še nerojenih.
Chamula, San Juan Chamula, Mehika
Čeprav je bil ta kraj v šestdesetih letih 20. stoletja namenjen katoliški cerkvi, bojda duhovnik, ki prihaja iz sosednje vasi, samo enkrat ali dvakrat na mesec opravlja sveto mašo. Ves preostali čas je na razpolago lokalnim šamanom. Ti tam delijo "čarobne napitke" in kot del zdravilnih svečanosti žrtvujejo živali, v glavnem piščance.
Howard Street Cemetery, Salem, Massachusetts
Mestece Salem v ameriški zvezni državi Massachusetts naj bi veljalo za najbolj strašljivo mesto v ZDA, in sicer zahvaljujoč se njegovi zgodovini lova na čarovnice. Prav čarovništva so leta 1692 obtožili tamkajšnjega kmeta Gilesa Coreyja, in sicer istočasno s še dvema mladima ženskama in mladoletnim dekletom. Obtožili so ga uporabe magije in zahtevali, da sam izreče svojo krivdo. Tega ni storil, niti ni dejal, da je nedolžen. Molčal je, zato so se odločili za tehniko mučenja, in sicer s stiskanjem. To je potekalo tako, da so ga slekli do golega, nato pa nanj položili kamnito ploščo. Vsak dan so nanjo polagali dodatne uteži, oziroma skale. Po nekaj dneh je Corey izdihnil. Pričevanja pravijo, da v zadnjem izdihu preklel mesto. Leta 1914 naj bi se njegov duh prikazal tik pred velikim požarom, ki je opustošil kraj. Nekateri še danes trdijo, da ga občasno videvajo med grobovi. V času lova na čarovnice so sicer v Salemu skupno sodili 72 osebam, od tega so jih 19 usmrtili. Večinoma so bile to ženske, ki so se poskušale zoperstaviti vplivnim moškim.
Veselo pokopališče (The Merry Graveyard), Sapanta, Romunija
V romunski vasi Sapanta imajo nadvse nenavadno pokopališče, na katerem nagrobni napisi postrežejo z življenjskimi zgodbami ter vzroki smrti lokalnih prebivalcev. Njihov avtor je Stan Ioan Patras, ki je v tridesetih letih dvajsetega stoletja začel izdelovati značilne pisane nagrobnike, opremljene tudi s karikaturami umrlih. Nekateri zapisi zvenijo šaljivo, drugi so zelo kruti, vsi pa so iskreni. Avtor je o ljudeh pisal resnico. “Joan Toader je imel rad konje, a ne samo to - rad je tudi sedel v gostilni z ženo drugega moškega,” se denimo glasi eden od iskrenih napisov. Za nekega drugega človeka je jasno zapisal, da je bil dober človek, a slab električar. “Dragi moj sin Griga, naj ti bo oproščeno vse, čeprav si me res zabodel,” je v enem stavku avtor strnil okoliščine smrti nekega sovaščana.
Še posebej pa si je dal duška, ko je šlo za taščo nekega sokrajana:
"Pod tem težkim križem moja tašča leži.
Če bi še tri dni živela, bi jaz ležal, ona te besede štela.
Zato ti, ki tod mimo hodiš, nikar je ne prebudi.
Ker če se vrne domov, me s kritiko do konca zgrudi.
Odslej se bom vedel lepo, da je res nikdar nazaj ne bo.
Ostani, kjer si, draga tašča ti."
KOMENTARJI (43)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.