Luknje, kot si jih lahko ogledate na fotografijah, plašijo ljudi po vsem svetu. Gotovo si nihče ne želi česa podobnega pred vrati svojega doma in na prvi pogled izgleda resnično nenavadno, da se sredi mesta nenadoma v zemljo vdre cesta ali pa kar cela hiša, a v resnici gre za povsem naraven pojav.
Kot razlagajo geologi te naravne luknje nastanejo, ko kisla deževnica pronica skozi površinsko plast ter doseže topne temelje iz peščenjaka, krede, soli ali še najbolj običajno – karbonatne kamnine, kot je na primer apnenec. V procesu, ki lahko traja stoletja, voda počasi raztaplja delčke kamnine, širi njene naravne razpoke in ustvarja votline. Ko se proces nadaljuje, se v razpoke in odprtine spirata zemlja in pesek. Odvisno od tega, kako debela in močna je zgornja plast zemlje in kako blizu površja so praznine, tako dolgo lahko zemljišče vzdrži lastno težo in morebitne stavbe. A ko razpoke rastejo, se površina lepega dne vda in udre.
"Ko se votline sesujejo, ustvarijo lijak, skozi katerega steče vse, kar je na površju," je za britanski Guardian razložil Anthony Cooper iz britanskega geološkega združenja, ki med drugim v Veliki Britaniji pripravlja tudi zemljevid področij, ki so bolj dovzetna za nastanek naravnih vdorov ter na tej podlagi svetuje gradbincem.
Požiralniki torej nastanejo, ko poškodovane spodnje kamnine niso več sposobne podpirati zgornjih plasti. Glede na to, da okoli 10 odstotkov svetovnega površja opisujejo kot kraško področje, za katerega so vdiranja tal več kot značilna, pa takšne luknje niso nič nenavadnega. Vdori se torej dogajajo po vsem svetu, precej ljudi pa je te občutilo na lastni koži. Leta 2010 je na primer Britanecu Benu Lucku takšna luknja odnesla verando njegove hiše v Essexu. "Zgodilo se je v sekundi. Ni bilo nobenega škripanja tal, tresenja, prahu ali kaj podobnega. Naenkrat je vse izginilo v luknji." Geologi so mu pozneje razložili, da je do vdora prišlo zaradi poškodovane kamnine v globini okoli 25 metrov.
Najpogostejši vzrok vdorov je spreminjanje nivoja podtalnice ali nenadno povečanje površinske vode, pravijo strokovnjaki. V dolgih sušnih obdobjih postanejo votline, ki so bile prej podprte z vodo, šibkejše. Črpanje vode za namakanje ali ribogojnice ima lahko podoben učinek. Podobno pa lahko tudi velika količina padavin preveč obteži površje in povzroči vdore. Znan je primer moškega, ki je na vrtu na hitro izpraznil velik bazen, vrt pa je nato izginil v veliki luknji.
Kako se torej zaščititi pred vdori?
Strokovnjaki menijo, da je v večini držav na voljo dovolj podatkov – od tipa kamnin, do naklonskih kotov površin, ki omogočajo vsem, ki nameravajo graditi, dovolj informacij, da ugotovijo, kako varen je teren, na katerem nameravajo živeti. Obstajajo tudi podjetja, ki se ukvarjajo z vbrizgavanjem mase za zapolnitev razpok v tleh in utrjevanjem stavb. Kot pravi Anthony Randazzo, vodja enega od teh podjetij, lahko prve znake opazimo že ob pogledu na okolico. "Izdajalska so povešena drevesa, stavbe, na katerih se okna in vrata čedalje slabše zapirajo, pa ni problem v njihovih mehanizmih, in zbiranje deževnice na malo verjetnih mestih," pravi. Sanacija lukenj je po njegovem mnenju zelo zapletena. "Da zapolnite 20 metrov globoko in 30 metrov široko luknjo, potrebujete presneto veliko betona," pravi. Svari, da bo takšnih lukenj čedalje več. Klimatske spremembe so namreč prinesle daljša sušna obdobja, ki jim sledijo hudi nalivi, to pa ustvarja odlične okoliščine za vdore.
KOMENTARJI (48)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.