Udeleženci simpozija (zbralo se jih je okrog 150), ki ga je pripravilo Društvo za razvijanje znanja Klub Koratio, so prisluhnili mislim ter pogledom na Voglovo življenje in delo, ki so ga predstavili Tone Partljič, Peter Kolšek, Marjan Pungartnik, Vili Vuk, Tone Dodlek, Mateja Renko in Miran Kodrin.
Izmed gostov je največ zanimanja požel Tone Partljič, ki je s svojimi značilnimi anekdotami občasno tudi nasmejal občinstvo. Po simpoziju je sledil recital izbranih Voglovih pesmi, ki ga je v sodelovanju s Klubom Koratio pripravil profesor slovenščine Miran Kodrin, z odliko pa so ga izvedli recitatorji Gimnazije Ravne na Koroškem in člani omenjenega društva. Za glasbo je v klasičnem stilu na klasično kitaro skrbel Marko Strmčnik.
Dobre tri ure dolg program je razkril veliko zanimivega o pesniku, ki je bil na svojem vrhuncu v 70. letih prejšnjega stoletja eden izmed najpomembnejših pesnikov na Slovenskem, saj je največji pečat pustil prav v poeziji. Do svoje smrti leta 1989 je izdal pet pesniških zbirk Pesmi je objavljal v časopisih, glasilih in revijah: Vresje, Tribuna, Koroški fužinar, Naši razgledi, Dialogi, Sodobnost, Odsevi. Leta 1963 je sodeloval pri samozaložniškem pesniškem zborniku Štirinajst, kjer so sodelovali tudi Tone Partljič, Niko Kolar in drugi. Leta 1968 mu je Založba Obzorja izdala prvenec z naslovom Razdalje rastejo. V 70. letih je izdal še tri pesniške zbirke, in sicer Ko bom bog postal (1970), Romantika je iz groba vstala (1974) in Osoje (1977). Zadnja pesniška zbirka z naslovom Pajčevina in sveder (1986) je izšla pri Cankarjevi založbi.
Vogel pa ni bil znan le po svojih pesmih, temveč tudi po svoji preudarnosti. Ena izmed njegovih misli, ki bi se je Slovenci morali držati, pravi: "Za nekaj kvadratnih kilometrov slovenskega kulturnega prostora je popolnoma vseeno, kje kdo živi in ustvarja, pomembno je, kaj in kako ustvarja."
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.