FOTO: Povezave med evropskimi kronanimi glavami: kdo je s kom v sorodu?

Nekoč so se kraljeve družine poročale med seboj, da so tako ohranjale dobre odnose in si utrjevale oblast. Prav nič ni bilo nenavadno, da so se med seboj poročali bratranci in sestrične, ponekod tudi bratje in sestre, a to je imelo tudi neprijetne posledice.

Kako so se izjalovile strateške poroke med bratranci in sestričnami, strici, tetami v 200 letih, še najbolje prikaže primer španskih Habsburžanov, katerih rodbina se je končala s kraljem Karlom II. španskim. Bil je tako psihično kot fizično prizadet. Zaradi velikega jezika je bil njegov govor nerazumljiv, trpel je zaradi epilepsije, shodil je šele pri osmih. Bil je tudi neploden in tako se je parjenje med sorodniki po 16 generacijah končalo in tako je rodbina izumrla. Španski znanstveniki so dokazali, da je bil koeficient inbridinga (parjenja med sorodniki) višji, kot če bi bil Karel rojen bratu in sestri. Koeficient inbridinga je verjetnost, da bosta pri nekem osebku na nekem lokusu – mesto na kromosomu – oba gena identična po poreklu. Karlova mati je bila hkrati nečakinja njegovega očeta, njegova babica pa je bila hkrati tudi njegova teta.

Tudi današnje evropske monarhije so med seboj povezane in je med praktično vsemi mogoče najti bolj ali manj globoke sorodstvene vezi, ni pa več porok med sorodniki, ni pa niti porok med člani različnih kraljevih družin. Zadnjo tako najdemo leta 1982, ko sta se poročila Nikolaus Lihtenštajnski (brat aktualnega lihtenštajnskega kneza Hansa Adama II.) in princesa Margareta Luksemburška (sestra velikega vojvode Luksemburga Henrija). Zato pa v zadnjem času spremljamo več porok med modro in navadno krvjo. Zadnjo smo videli junija lani, ko sta si večno zvestobo obljubila švedski princ Carl Philip in Sofia Hellqvist.

Ob omembi kraljeve družine najverjetneje večina sicer pomisli na britansko monarhijo, a ta še zdaleč ni edina evropska monarhija, niti ni najbogatejša niti ne porabi največ denarja. Poleg Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, so kraljevine še Nizozemska, Belgija, Norveška, Danska, Švedska in Španija. Poleg tega ima Evropa še tri kneževine, in sicer Lihtenštajn, Monako in Andoro, ter eno vojvodstvo Luksemburg. Monarhija je tudi Vatikan.

Poroke med sorodniki v preteklih stoletjih pa so pripeljale do tega, da je vseh 10 evropskih monarhov potomcev Ivana Viljema Frisa, princa oranskega iz rodbine Orange-Nassau.

Kdo je kdo in kdo je s kom v sorodu?

Belgija: kralj Filip Belgijski

Filip (rojen 15. april 1960) je belgijski kralj postal 21. julija 2013, ko je njegov oče kralj Albert zaradi zdravstvenih razlogov abdiciral. Z ženo, kraljico Matildo, imata štiri otroke, prva v vrsti za nasledstvo je najstarejša hči princesa Elizabeta (rojena 25. oktobra 2001). Pri 55 letih je Filip tretji najmlajši vladajoči monarh, pred njim sta 48-letni nizozemski kralj Willem-Alexander in 47-letni španski kraj Filipe VI.

Belgijski kraj je v sorodu z večino drugih evropskih monarhov, čeprav so te vezi že precej rahle. Najtesnejše ga vežejo z velikim vojvodo Luksemburga Henrijem, s katerim sta bratranca. Filipov oče Albert in Henrijeva mati Josephine-Charlotte sta bila brat in sestra. Filip je potomec kralja Oskarja Švedskega, tako je v daljnih sorodstvenih vezeh tako z dansko kraljico Margareto II kot švedskim kraljem. Z lihtenštajnskim princem Hans-Adamom II ga sorodstvene vezi vežejo prek portugalskega kralja Miguela I, z monaškim princem Albertom pa prek velikega vojvode Badna Karla Ludviga. S španskim kraljem si ''nekaj krvi delita'' prek francoskega kralja Louisa Philipa I. Z britansko kraljico Elizabeto II pa sta v sorodu, ker sta oba potomca danskega kralja Kristjana IX. A treba je opozoriti, da govorimo o daljnih sorodstvih, saj so omenjeni vladarji najmanj pra pravnuki omenjenih kraljev.

Danska: kraljica Margareta II. Danska

Margareta II se je rodila 16. aprila 1940 in je na svojem položaju že od 14. januarja 1972, ko je po smrti nasledila svojega očeta kralja Frederika IX. To je lahko storila po zakonu iz leta 1953, ko je bilo jasno, da kralj ne bo imel moških potomcev, zato so spremenili zakonodajo, da lahko Danski vlada tudi ženska. Leta 1967 se je poročila s princem Henrikom, s katerim imata dva sinova - kronskega princa Frederika (njen naslednik) in princa Joachima. Oba njena sinova sta se poročila z navadnima smrtnicama, Frederik z Avstralko Mary Donaldson, Joachim pa najprej z Alexandro Manley iz Hongkonga, nato pa s Francozinjo Marie Cavalier.

Tudi danska kraljica je v sorodstvenih vezeh z ostalimi evropskimi kronanimi glavami, a tudi te vezi so večinoma daljne. Še najtesnejše so med švedskim kraljem Karlom XVI. Gustavom, saj sta oba vnuka švedskega kralja Gustava VI. Adolfa. Z britansko kraljico jo vezi vežejo prek kraljice Viktorije in danskega kralja Kristjana IX.. Kraljici sta sicer tudi tesni prijateljici.

Nizozemska: kralj Willem-Alexander

Willem-Alexander (rojen 27. aprila 1967) je nizozemski kralj postal 30. aprila 2013, ko mu je prestol prepustila njegova mati kraljica Beatrix. Poročen je z Maximo Zorreguieta Cerruti, s katero imata tri deklice, princeso Catharino-Amalio, rojeno 7. decembra 2003, princeso Alexio (rojena 2005) in princeso Ariano (rojeno 2007). Tudi nizozemski kraj je v daljnem sorodu z ostalimi kronanimi kolegi v Evropi. Tako je v sorodstvu tudi z britansko kraljico in je po nekaterih podatkih 889 v liniji za britanski prestol.

Norveška: kralj Harald V.

Harald V. je bil rojen 21. februarja 1937. Svojega očeta Olava V. je nasledil 17. januarja 1991. S kraljico Sonjo imata hčer in sina - princeso Martho Louise, rojeno 22. septembra 1971 in princa Haakona, rojenega 20. julija 1973. Slednji je tudi prestolonaslednik. Princesa Martha Louise je četrta v liniji pa prestol, pred njo sta nečaka princ Sverre Magnus in princesa Ingrid Alexandra. Prestolonaslednik se je z Mette-Marit Tjessem Høiby poročil 25. avgusta 2001. Čeprav se je že njegov oče poročil z navadno smrtnico, je zveza dvignila kar nekaj prahu, saj je bila Mette-Marit nekdanja natakarica, iz prejšnje zveze z moškim, ki je bil obsojen zaradi kriminalnih dejanj s področja drog, pa je imela sina (tudi on je del kraljeve družine, a ni dobil plemiškega naziva). Na poroko so prišle številne kronane glave ali pa glave, ki še čakajo na krono, kako tudi ne, ko pa je kralj Harald v (bližnjih) sorodstvih z drugimi evropskimi monarhi.

Z belgijskim kraljem Filipom sta potomca princa Karla Švedskega in Norveškega, vojvode Västergötlandskega. Filipova babica in Haraldova mati - princesa Märtha Švedska (kasneje kronska princesa Norveške) sta bili sestri. Po enaki liniji je belgijski kralj v sorodu tudi z luksemburškim velikim vojvodo Henrijem. Henri je bil njegov pravnuk, Harald pa je bil torej njegov vnuk. Britanska kraljica Elizabeta II in Harald V pa sta oba pravnuka britanskega kralja Edvarda VII.

Španija: kralj Filip VI. Španski

Kralj Filip VI. ali Filipe (rojen 30. januarja 1968) je edini sin kralja Juana Carlosa I. in kraljice Silvije (ima še dve starejši sestri). Njegov oče se je kot prvi španski kralj 2. junija 2014 odpovedal prestolu, tega je nato Filip uradno zasedel 19. junija 2014. Poročen je z Letizio Ortiz Rocasolano (zdaj kraljico Letizio), s katero ima dve hčerki. Najstarejša hči, princesa Leonor, je naslednja v liniji nasledstva. Tako s švedskim in norveškim kraljem ter dansko in britansko kraljico je španski kralj sorodstveno povezan, ker je tudi on potomec kraljice Viktorije. Med španskim in belgijskim kraljem pa se nekaj skupne krvi pretaka, ker sta oba potomca francoskega kralja Ludvika Filipa.

Švedska: kralj Karl XVI. Gustav Švedski

Karl XVI. Gustav je bil rojen 30. aprila 1946, devet mesecev po njegovem rojstvu je v letalski nesreči umrl njegov oče princ Gustav Adolf in tako je bil drugi v vrsti za prestol. 15. septembra 1973 je nasledil svojega dedka Gustava VI. Adolfa. Kralj Carl XVI. Gustaf je edini sin princa Gustafa VI. Adolfa, vojvode Västerbottena in princese Sibylle Saxe-Coburg-Gotha. Ima sicer štiri starejše sestre. Med poletnimi olimpijskimi igrami leta 1972 v Munchenu je spoznal svojo kraljico Silvijo Sommerlath, v katero naj bi se zaljubil na prvi pogled. Poročila sta se 19. junija 1976. Če bi se z navadno smrtnico poročil, ko je na prestolu sedel še njegov dedek, bi izgubil pravico do prestola, saj je njegov predhodnik verjel, da se lahko modra kri poroči le z modro krvjo. Kraljevi par ima tri otroke: kronsko princeso Viktorijo (rojeno 14. julija 1977), ki se je 19. junija 2010 poročila z osebnim trenerjem Danielom Westlingom (februarja 2012 se jima je rodila hči Estelle), sin princ Karl Filip se je rodil 13. maja 1979, letos se je torej poročil s Sofijo Hellqvist. Tako Viktorija kot Sofija zdaj pričakujeta otroka. Princesa Magdalena, rojena 10. junija 1982, pa se je 8. junija 2013 poročila z ameriškim poslovnežem Christopherjem O'Neillom. Prestolonaslednica je princesa Viktorija, ki je pravico do prestola dobila 1. januarja 1980, ko se je spremenila zakonodaja. Kralj sicer s spremembo ni bil zadovoljen, saj bi na prestolu raje videl svojega sina.

Švedski kraj je bratranec danske kraljice Margarete, saj sta oba vnuka švedskega kralja Gustava VI. Adolfa. Oče trenutnega kralja in mati danske kraljice (princesa Ingrid) sta bila brat in sestra. Švedski kraj je tudi 203. v liniji za britanski prestol, saj pra pravnuk britanske kraljice Viktorije.

Velika Britanija: kraljica Elizabeta II.

Britanska kraljica Elizabeta II. je bila rojena 21. aprila 1926, kronana je bila 2. junija 1953. Je hči kralja Jurija VI. in kraljice Elizabete. Poročena je s princem Filipom, vojvodo Edinburško, s katerim imata štiri otroke. Elizabeta in Filip sta daljna bratranca, saj sta potomca po eni strani Kristjana IX., danskega kralja, po drugi pa britanske kraljice Viktorije.

Britanska monarhinja je z drugimi evropskimi kronanimi glavami še najbližje v sorodu z norveškim kraljem Haraldom. Harladova babica je bila Matilda Valižanska, ki je bila kasneje norveška kraljica. Bila je najmlajša hči Edvarda VII., kar pomeni, da imata Harald in Elizabeta istega pradedka. Z večino drugih je v sorodu, ker so potomci danskega kralja Kristjana IX. in britanske kraljice Viktorije.

Lihtenštajn: knez Hans Adam II.

Kneževino Lihtenštajn, ki je znana tudi kot davčna oaza, vodi knez Hanz Adam II. (rojen 14. februarja 1945). Ime nosi po ustanovitelju kneževine Hans Adamu, ki je vladal med letoma 1684 in 1712. Lihtenštajn je sicer ustavna dedna monarhija. Knez ima pravico potrdjevati zakone, imenovati državne uradnike in razpustiti deželni zbor. Leta 2004 je nekatere državniške pravice in dolžnosti prenesel na sina in naslednika kneza Aloisa. Seveda ni treba posebej poudarjati, da je tudi lihtenštajnski knez v sorodu z drugimi evropskimi monarhi, a krvne vezi so rahle.

Monako: knez Albert II.

Monaško kneževino vodi Albert II., sin Rainerja II. in ameriške igralke Grace Kelly. Albert se je julija 2011 poročil z nekdanjo olimpijsko plavalko Charlene Lynette Wittstock. Lani decembra sta se jima rodila dvojčka, deklica Gabriella in deček Jacques. Albert je eden najbogatejših evropskih monarhov. Kako je v sorodu z drugimi evropskimi monarhi? Z belgijskim, španskim, in švedskim kraljem, dansko kraljico, lihtenštajnskim knezom, in luksembourškim vojvodo je Albert v sorodu, ker so vsi potomci velikega vojvode Badna Karl Ludviga.

Luksemburg: veliki vojvoda Luksemburga Henri

Henri je na čelu Luksemburga od leta 2000. Je najstarejši sin velikega vojvode Jeana in belgijske princese Josephine Charlotte (ki je sestra belgijskega kralja Alberta, čigar sin je trenutni kralj). Tako sta z belgijskim kraljem Filipom bratranca. Z britansko kraljico sta v sorodu zato, ker sta oba potomca danskega kralja Kristijana.

Vatikan in Andora: papež in nadškof ter francoski predsednik

Kot omenjeno, sta monarhiji tudi Vatikan in Andora. Z drugimi monarhi ta dva oziroma trije voditelji niso v sorodu.  Vladar v Vatikanu je papež, trenutno zelo priljubljen papež Frančišek. Tudi v Andori je monarh nadškof Joan Enric Vives Sicília, ki si oblast deli s francoskim predsednikom Francoisom Hollandom. Njuna naslednika torej nista znana, prvega imenuje papež, drugega pa izvoli ljudstvo, pa še to ne ljudstvo Andore, ampak Francije.