Prva evropska lunarna sonda SMART-1 je danes s hitrostjo dva kilometra na sekundo trčila ob površje Lune, s čimer je uspešno zaključila triletno misijo, so sporočili iz Evropske vesoljske agencije (ESA).
Načrtovana razstrelitev plovila je sprožila oblak prahu in delcev, na podlagi katerega bodo znanstveniki, ki so dogodek fotografirali z Zemlje, lahko pridobili nove podatke o Lunini geološki sestavi.
Primarna naloga vesoljskega plovila, ki je več mesecev krožilo v Lunini orbiti in fotografiralo njeno površje, je bilo testiranje nove tehnologije, ki bi jo lahko koristili na naslednjih poletih v vesolje, kot je za leto 2013 načrtovan polet na planet Merkur. ESA je za misijo skupaj namenila 120 milijonov evrov.
"SMART-1 je predhodnik vesoljskih odprav prihodnosti," je dejal vodja operacij pri projektu Octavio Camino-Ramos. Omenjeno vesoljsko plovilo je namreč namesto običajnih motorjev na kemično izgorevanje poganjal tok nabitih delcev - ionov. Takšen motor je bil doslej uporabljen šele drugič.
Ionski motor plovila je bil polnjen z neaktivnim, žlahtnim plinom ksenon, ki se je aktiviral z električnimi delci, ki jih je vesoljsko plovilo pridobilo s sončnimi celicami. Prednost omenjenega motorja v primerjavi z običajnimi motorji na kemični pogon je predvsem v dejstvu, da proces izgorevanja lahko poteka več mesecev ali let in ne le nekaj minut, kolikor običajno traja proces kemičnega izgorevanja.
Zaradi dolgotrajnejšega izgorevanja motorja, pri čemer nastaja šibkejši pogonski pritisk, je plovilo SMART-1 za pot, dolgo prek 100 milijonov kilometrov, potrebovalo 14 mesecev. Za primerjavo - ameriški konkurent Apollo s klasičnim motorjem na kemično izgorevanje bi za enako pot potreboval zgolj tri dni.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.