V mnogih primerih ne vemo, ali vsaj ne vemo točno, kako so naši predniki ustvarili ogromne skulpture in zgradbe, zaradi česar so še bolj fascinantne: Milijoni turistov potuje na tisoče kilometrov daleč, da si lahko ogledajo nekatere od njih.
Med najbolj popularnimi kraji so tisti, ki so pod zaščito organizacije Unesco, bodisi kot kulturna ali pa kot naravna dediščina. Seznam šteje 878 krajev, pri čemer jih je 679 kulturnih spomenikov, 174 naravnih, 25 pa mešanih, in se nahajajo v 145 državah.
Merila za uvrstitev na seznam svetovne kulturne dediščine so precej stroga:
1. spomenik mora predstavljati mojstrovino človeških ustvarjalnih genijev;
2. kaže pomembno izmenjavo človeških vrednot v času znotraj kulturnega območja, na področju arhitekture ali tehnologije, spomeniških umetnosti, načrtovanja mest ali krajinskega načrtovanja;
3. je edinstven dokaz kulturne obstoječe ali izumrle tradicije, ali civilizacije;
4. je izreden primer tipa zgradb oziroma arhitekturne ali tehnološke zbirke ali pa krajine, ki prikazuje pomembno stopnjo v človeški zgodovini;
5. je izreden primer tradicionalnih človeških naselij ali rabe tal, ki je značilna za določeno kulturo, še posebej če je ta postala ranljiva zaradi vplivov ali nepovratnih sprememb;
6. je neposredno ali jasno povezana z dogodki ali živimi tradicijami, z zamislimi ali prepričanji, z umetniškimi in literarnimi deli izrednega svetovnega pomena.
Čeprav so se tudi nekatera slovenska mesta potegovala za uvrstitev na prestižni seznam, za zdaj to ni uspelo še nobenemu.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.