Družinski roparski podvig

Ruska policija je prijela sina osumljene uslužbenke svetovno znanega sankpeterburškega muzeja, ki jo je ob pregledu njenega oddelka konec leta 2005 na delovnem mestu zadela kap in je umrla. Tudi proti vdovcu, ki je že priznal, da je bil vpleten v krajo večjega dela od skupno 221 ukradenih dragocenosti, so vložili obtožnico.

Preiskovalci so v stanovanju osumljenega vdovca našli okrog 100 potrdil zastavljalnic, v katerih je zastavil ukradene predmete. Ob koncu tedna so dobronamerni kupci policiji izročili še šest eksponatov, ki so bili ukradeni.

Prvo zaslišanje je potrdilo domnevo direktorja muzeja Mihaila Piotrovskega, da so se kraje dogajale skozi daljše obdobje. Osumljenci so namreč priznali, da so bili v trgovino z muzejskimi predmeti vpleteni od poznih 90-ih let. Piotrovski je tudi povedal, do so imele dostop do muzejskih depojev le štiri osebe.

Kriminal zaradi izdajstva muzejske elite?

Kraja več kot 200 razstavnih eksponatov iz slovitega Eremitaža ni naključna, ampak precej običajna, je sicer dejal vodja federalne agencije za zakonodajni nadzor na področju množičnih komunikacij in zaščite kulturne dediščine Boris Borjarskov.

Kot je dejal, v Rusiji vsako leto zabeležijo od 50 do 100 tatvin iz muzejev. "Smo priče prikritemu kriminalu, ki mu botruje izdajstvo muzejske elite," je dejal Borjarskov. Naštel je več primerov tatvin, ki so se v prejšnjih letih zgodile v nekaterih drugih muzejih in bile vse povezane, ter dodal, da bi bilo potrebno spremeniti kriterije pri izbiri muzejskega osebja.

Leta 1999 so v muzeju Eremitaž uvedli elektronsko bazo podatkov. Od dveh milijonov muzejskih eksponatov jih je v elektronskem arhivu zabeleženih le 153.000. "Če bo šel proces vnašanja podatkov v elektronsko bazo tako počasi, bodo vsi eksponati vanjo vneseni šele čez 70 let," je dejal Borjarskov. Zahteval je uvedbo posebnih pravil glede trgovine s starinami in dodal, da bi bilo potrebno vzpostaviti sodelovanje s skupnostjo zbirateljev.