Delal v 50 državah v 50 tednih

Američan Daniel Seddiqui se je po številnih neuspešnih poskusih zaposlitve odločil za izvirno zamisel, ki jo je sklenil 25. septembra v Kaliforniji. V 50 tednih je v 50 ameriških zveznih državah uspel najti 50 delovnih mest, o čemer bo prihodnje leto izdal knjigo.

Njegovo zgodbo so povzele ameriške nacionalne televizije, kot sta CNN in Fox ter tudi drugi lokalni mediji v državah, kjer se je zaposlil. Lani je končal študij ekonomije na kalifornijski univerzi  in se podal iskat službo, da odplača okoli 150.000 dolarjev dolga za šolanje. Vendar mu to ni uspelo niti po 40 opravljenih pogovorih. Oče, ki je po rodu Afganistanec, ga je že hotel poslati k psihiatru.

Daniel se je nato odločil, da bo poskusil nekaj nenavadnega, kar mu je tudi uspelo, kljub izjemno slabim razmeram na ameriškem trgu delovne sile. Svojo pot je lani septembra začel v državi Utah, kjer je delal v mormonski cerkvi, sklenil pa letos septembra v vinorodni dolini Napa v Kaliforniji, kjer je delal v vinski kleti. V vsaki državi je skušal dobiti delovno mesto, ki je tipično zanjo.

V Nevadi oziroma v Las Vegasu, ki ni le meka za igralce na srečo, ampak tudi za neprevidne poroke po hitrem postopku, je bil organizator porok. V Wisconsinu je delal v tovarni sira, kar mu je bilo skoraj najtežje, saj ni bilo le fizično naporno, ampak tudi 'smrdljivo'. Najtežje delo pa naj bi bil lov na jastoge, ker je dobil morsko bolezen in prestajal ščipanje na lonec obsojenih rakov.

V Teksasu je delal na naftnih poljih, v Vermontu je delal v tovarni javorovega sirupa, v Tennesseeju je delal kot glasbeni tehnik, v Clevelandu je napovedoval vreme za lokalno televizijsko postajo, v Zahodni Virginiji je kopal premog v rudniku, v Michiganu je bil mehanik, v New Yorku pa je skušal postati borzni posrednik, vendar ga ni nihče najel in se je zadovoljil z delom v agenciji za spletni marketing.

Najbolj vesel je bil dela v baru v Lousiani v času praznika Mardi Grass, najmanj pa je užival v filmskem studiu v Los Angelesu, kjer je dal odpoved že prvi dan, ker, kot je dejal, filmski direktorji tam ljudi obravnavajo kot navadne smeti. Najmanj, le 100 dolarjev je zaslužil pri amiših v Pensilvaniji v delavnici za pohištvo, največ, kar 2000 dolarjev pa je zaslužil v tednu dela za proizvajalca medicinske opreme v Minnesoti. Sicer pa je skupaj zaslužil več kot 60.000 dolarjev.

Službe je bilo sicer težko najti, vendar pa je bil vztrajen in mu je uspelo. Razen dela se je skušal tudi čim bolj zabavati in trdi, da je imel v času svojega podviga 40 zmenkov z različnimi dekleti. Svoje izkušnje bo prihodnje leto predstavil v knjigi z naslovom Živeti zemljevid. Razmišlja tudi o ponovitvi podviga v Evropi in o lastni televizijski oddaji.