Martinovo, ki mu po ljudskem izročilu pravijo tudi jesenski pust, je pri nas priljubljen praznik, saj je to čas, ko se zaključuje jesensko delo, še posebej pa je priljubljen zaradi njegove povezanosti z vinom. Legenda pravi, da je sv. Martin spremenil vodo v vino kot Kristus v Kani galilejski, in tako naj bi se okrog Martinovega mošt spremenil v vino. Nekoliko kasnejša legenda je o goseh, ki naj bi izdale svetega Martina; ta se je med njimi skrival, ko so mu hoteli sporočiti, da je bil izvoljen za škofa. Po tej legendi morajo gosi na dan njegove smrti umreti. Najbolj značilna praznična jed je tako prav gos, ob njej pa se pije vino.
Martin se je rodil okoli leta 316 v Panoniji, današnji zahodni Madžarski. Pri dvanajstih letih je proti volji svojih staršev zaprosil za sprejem med katehumene. Pri petnajstih letih je stopil v državno vojsko in postal častnik gardne konjenice. Kasneje se je poslovil od cesarske službe in se napotil k škofu Hilariju v Poitiers, kjer je prejel nižje redove (prve stopnje do duhovništva), nekaj let kasneje pa je prejel mašniško posvečenje. Leta 371 so ga verniki in duhovniki izvolili za svojega novega škofa. Verno ljudstvo ga je kmalu po njegovi smrti leta 397 začelo častiti kot svetnika. Bil je eden prvih svetnikov-nemučencev, ki mu je Cerkev priznala svetniško čast. Je priprošnjik vojakov, pastirjev, revežev in suknarjev.
