Ob tej priložnosti so namen obeleževanja dneva slovenske hrane in potek projekta Tradicionalni slovenski zajtrk na novinarski konferenci v Slovenskem etnografskem muzeju iz različnih vsebinskih vidikov medijem predstavili državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša, ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič, minister za kulturo Tone Peršak (gostitelj novinarske konference) ter predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč.
Uvodoma je kratko predstavitev Slovenskega etnografskega muzeja in snovne dediščine, ki je povezana s tradicionalnim slovenskim izročilom – tudi na področju hrane podala direktorica SEM-a dr. Tanja Roženbergar.
Minister za kulturo Anton Peršak je uvodoma poudaril povezavo projekta s slovenskim ljudskim izročilom in kulturno dediščino. Izpostavil je pomen leposlovnih del, ki otrokom in mladim na nevsiljiv način posredujejo sporočila o pomenu zdrave prehrane in povedal, da lahko tudi s številnimi drugimi kakovostnimi kulturnimi vsebinami - od etnoloških zbirk v muzejih po vsej Sloveniji, skozi pesmi in kuharske knjige, filme, lutkovne in gledališke predstave, do delavnic peke kruha, izdelovanja panjskih končnic in izdelkov iz voska … pomembno prispevamo k razvoju zdravega življenjskega sloga otrok in mladih, kjer je za celosten razvoj posameznika poleg zdrave prehrane zelo pomembna tudi t.i. »duhovna hrana« - kultura in umetnost. Minister Peršak je poudaril tudi, da želi Ministrstvo za kulturo s sodelovanjem v projektu strokovne delavce vzgojno-izobraževalnih zavodov, pa tudi strokovne delavce v zdravstvu, kmetijstvu in okolju, seznaniti z bogatim naborom kakovostnih kulturnih vsebin, ki jih ponujajo kulturne ustanove (od knjižnic, muzejev do gledališč) iz vse Slovenije na teme projekta Dan slovenske hrane in Tradicionalni slovenski zajtrk, ter tako dodatno obogatiti izkušnje otrok in mladostnikov.
Državna sekretarka mag. Tanja Strniša se je v svojem nagovoru najprej zahvalila Ministrstvu za kulturo, ki se je letos priključilo obeleževanju dneva slovenske hrane in projektu Tradicionalni slovenski zajtrk in tako dodalo celotni aktivnosti novo – kulturno dimenzijo, lahko razvijamo kulturne odnose. Gre za to, da s hrano ravnamo etično, tudi zaradi dejstva, da danes hrana še ni dostopna vsem ljudem po svetu. Ko pozorno ravnamo s hrano, povzročamo tudi manj okoljskih stroškov v smislu odpadkov in viškov hrane. Nadalje je državna sekretarka mag. Tanja Strniša izpostavila, da je bil projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga MKGP skupaj s Čebelarsko zvezo Slovenije vodi od leta 2011, sprva vzpodbujan z donatorskimi prispevki naših številnih nevladnih organizacij, ki še danes pri njem sodelujejo, leta 2012 ga je Vlada RS razglasila kot dan slovenske hrane, leta 2014 pa je prerasel v vsesplošen projekt, ki je tudi finančno podprt s strani MKGP, letno tako namenimo okoli 110.000 EUR za povračilo stroškov šolam in vrtcem, ki organizirajo zajtrk. Mag. Strniša je nadalje poudarila, da bi si želeli, da se iz osnovne ideje, da spodbujamo uživanje lokalne hrane, kratkih transportnih poti, izobraževanja učencev o pomenu kmetijstva, varovanja okolja ter seveda čebel in čebelarstva, povezovanja z lokalnimi pridelovalci – te aktivnosti ne izvajajo le en dan, ampak da postanejo praksa. Ker projekt res prerašča v vseslovenski projekt, si MKGP želi in prizadeva, da seže tudi na druga področja, npr. turizem. Če se bo ideja dneva slovenske hrane in tradicionalnega slovenskega zajtrka prenesla v naša vsakodnevna ravnanja, potem bo naš namen dosežen. Slovenija bi torej morala znati izpostaviti (kulturni) potencial hrane kot snovne dediščine ter posebno vrednost lokalne hrane, ki je izjemno kakovostna.
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport, dr. Maja Makovec Brenčič je na novinarski konferenci izpostavila pomembno vlogo učiteljic in učiteljev, ki jo le-ti imajo pri ozaveščanju o pomenu zdrave prehrane, zdravih navad in odgovornega ravnanja s hrano. Dejala je, da so pedagoški delavci in organizatorji prehrane v šolah in vrtcih veliko pripomogli k celoviti slovenski prepoznavnosti projekta Tradicionalni slovenski zajtrk, ki pravzaprav ni več le projekt, ampak že del vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. "Slovenija ima enega boljših sistemov organizirane šolske prehrane in smo ena redkih držav, ki v okviru javne službe izvaja organiziranje prehrane na način, da praktično vsak otrok v šoli dobi ne le malico, ampak ima tudi možnost zajtrka, kosila in popoldanske malice. Otrok, ki uživajo malico v šolah je 99 skoraj odstotkov, tistih, ki uživajo kosilo v šolah pa 75 odstotkov. V povprečju se v slovenskih šolah na dan pripravi blizu 200.000 obrokov". Poudarila je, da ima projekt Tradicionalni zajtrk tudi pomemben povezovalni vidik. Povezal je različne resorje Vlade RS, šole je še bolje povezal z lokalnimi ponudniki in pridelovalci, otrokom pa na različne načine približal naravoslovne in okoljevarstvene vsebine in sporočila, ki jih projekt prinaša.
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je v uvodu povedala, da je dan slovenske hrane zaživel v številnih šolah, vrtcih, bolnišnicah, na delovnih mestih ter pri ponudnikih prehrane. Ker se prehranjevalne navade oblikujejo že zelo zgodaj, na Ministrstvu za zdravje letos največ pozornosti namenjamo otrokom. "S financiranjem inovativnega projekta, "Otroci otrokom pripravljajo zdravo tradicionalno kosilo" želimo izkoristiti pozitivni med-vrstniški vpliv pri sprejemanju zdravih lokalnih in tradicionalnih jedi, predvsem zelenjavnih, polnozrnatih ali kašnatih jedi, ki so del zdrave prehrane in predstavljajo pomemben del kulturne dediščine", je povedala ministrica. Na 35 osnovnih šolah po Sloveniji bodo mladi šefi v šolskih kuhinjah prevzeli kuhalnice in za svoje vrstnike pripravili zdrave jedi iz lokalnega okolja. "Verjamemo, da bodo tudi zato otroci raje posegali po zdravih obrokih. Tudi s tem bomo zmanjšali količino zavržene hrane v šolah, ki jedilnike spreminjajo v bolj zdrave. Projekt posredno nagovarja tudi starše in v družine prinaša zakladnico zdravih, lokalno pridelanih tradicionalnih jedi," je povedala ministrica. Projekt sledi Nacionalnemu programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, s katerim želimo zmanjševati debelost in kronične bolezni. "Z velikim zadovoljstvom ugotavljamo, da smo v Sloveniji ustavili oz. celo zmanjšali debelost pri otrocih. S spodbudnim sporočilom smo javnost seznanili na 1. nacionalni konferenci, kjer je bil predstavljen tudi slogan nacionalnega programa: Dober tek Slovenija," je ob tem dodala ministrica za zdravje. Za boljšo ozaveščenost in obveščenost prebivalcev o pomenu redne telesne dejavnosti in zdravega prehranjevanja je Ministrstvo za zdravje financiralo tudi vzpostavitev nacionalnega portala Prehrana.si.
Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč je poudaril, da medeni zajtrk letos obeležuje 10. Obletnico. Od prvega medenega zajtrka so slovenski čebelarji šolam in vrtcem podarili več kot 10 ton medu. Izpostavil je, da si pred 10 leti, ko so na Čebelarski zvezi Slovenije začeli zgodbo o medenem zajtrku, nihče ni predstavljal, v kaj bo ta projekt prerasel do danes. Gre za najboljši projekt, ki so si ga čebelarji zadali. Po šolah se je povečalo število čebelarskih krožkov s 60 na 170, porabo medu smo povečali za skoraj 100 odstotkov. Za to gre zasluga vsem partnerjem v projektu, je dejal Boštjan Noč. Kot zanimivost je napovedal letošnjo novost, da bo v petek, 18. 11. ob 10. uri na 450 šolah po Sloveniji odmevala tudi pesem Lojzeta Slaka Čebelar, prepevalo jo bo preko 40.000 sodelujočih v tem projektu.
Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk izvajajo poleg štirih ministrstev pristojnih za kmetijstvo, zdravje, izobraževanje ter kulturo, tudi Čebelarska zveza Slovenije (pobudnica projekta), Zavod RS za šolstvo, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, GZS-Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Zveza sadjarskih društev Slovenije, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zadružna zveza Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije ter slovenska podjetja in institucije.
Na tradicionalnem slovenskem zajtrku (ure so odvisne od vrtca / šole) bodo v petek, 18. 11., sodelovali:
• dr. Miro Cerar, predsednik Vlade RS - Vrtec Vrhovci, enota Rožnik
• Mitja Bervar, predsednik Državnega sveta RS - OŠ Franceta Bevka, Ljubljana
• Violeta Bulc, evropska komisarka za promet - OŠ Trnovo, Ljubljana
• Državni zbor RS – organizacija zajtrka v DZ z gosti iz Koroške
• mag. Dejan Židan, minister MKGP - OŠ II, Murska Sobota
• dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica, MIZŠ - OŠ Stična, Ivančna Gorica
• Milojka Kolar Celarc, ministrica, MZ - OŠ Vižmarje Brod, Ljubljana ("ljubljansko kosilo" ob 11.h)
• Zdravko Počivalšek, minister, MGRT - OŠ Podčetrtek
• Anton Peršak, minister MK - OŠ Trzin
• Gorazd Žmavc, minister, Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu – OŠ Dr. Ljudevita Pivka, Ptuj
• mag. Tanja Strniša, državna sekretarka na MKGP - OŠ Šentjernej
• Tadeja Kvas Majer, generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo, MKGP – OŠ Gorje
• Damjana Pečnik, državna sekretarka na MK - OŠ Šenčur
• Boštjan Noč, Predsednik ČZS - OŠ Žirovnica
• mag. Maja Tomanič Vidovič, direktorica Slovenskega podjetniškega sklada - Vrtec Ivana Glinška, enota Pristan, oddelek Delfin, Maribor
• Alojzij Kastelic Župan občine Trebnje - OŠ Trebnje
Dan slovenske hrane bodo z zajtrkom med zaposlenimi in strankami obeležili na mnogih ministrstvih, vladnih službah, institucijah in podjetjih. Podrobnejše aktivnosti in informacije o dnevu slovenske hrane in projektu Tradicionalni slovenski zajtrk najdete na spletnih straneh:
http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/promocija_lokalne_hrane/dan_slovenske_hrane/
in na www.tradicionalni-zajtrk.si, spremljate pa lahko tudi FB.
