Ena od teh bo okrogla miza o problematiki opuščanja kajenja in o vlogi zdravstvenih delavcev v tem procesu na Inštitutu za varovanje zdravja RS, ki se je bo med drugimi udeležila državna sekretarka za krepitev zdravja in preventivo na ministrstvu za zdravje Jožica Zakotnik Maučec, so sporočili z ministrstva za zdravje.
V okviru projekta Posvojite kadilko ali kadilca! bodo po bolnišnicah, ki so se odločile za to akcijo, razdelili zloženko z informacijo o tem, kam se lahko kadilec ali kadilka obrne po brezplačno pomoč za odvajanje od kajenja. Tako bo tudi zdravstveno osebje v bolnišnicah vedelo, kakšni programi so na voljo v zdravstvenih domovih, in znalo svetovati vsem, ki bi se želeli odvaditi kajenja.
Omenjeni projekt financira tudi Sorosova fundacija iz New Yorka. Prav pod pokroviteljstvom te fundacije in Ameriškega združenja za boj proti raku je bila aprila letos v Varšavi na Poljskem organizirana delavnica, katere namen je bil, da bi v državah srednje in vzhodne Evrope s pomočjo nacionalnih strokovnjakov, predstavnikov medijev in nevladnih organizacij vpeljali vsakoletno kampanjo za nekajenje. Kampanja bi temeljila na izkušnjah ameriške protikadilske kampanje (Smoke out), ki poteka po ZDA že dve desetletji.
Sorosova fundacija je za pripravo kampanj v srednje in vzhodnoevropskih državah namenila v letošnjem letu posebna sredstva v znesku približno 15.000 dolarjev na državo. Ekipe vabljenih držav, v katerih je bil po en predstavnik z ministrstva za zdravje, iz osnovnega ali sekundarnega zdravstva, iz nevladne organizacije ter predstavnik medijev, so tako dobile priložnost, da s svojimi projekti kandidirajo za omenjena sredstva in letos prvič na mednarodni dan brez tobaka v svojih državah organizirajo protikadilsko kampanjo. Junija letos, in sicer v času tretje evropske konference o tobaku in zdravju v Varšavi, so bili izbrani projekti že predstavljeni, med drugim tudi slovenski projekt, ki ga vodi vodja Urada za sodelovanje s Svetovno zdravstveno organizacijo Vesna Kerstin Petrič.
Slovenija sodi med tiste evropske države, ki so zmanjšale kajenje med odraslo populacijo na manj kot 25 odstotkov. Poleg Slovenije sodijo v to kategorijo še Finska, Islandija, Italija, Portugalska, Švedska in Malta. Leta 1996 je bila v Sloveniji sprejeta ena bolj restriktivnih zakonodaj v Evropi, ki naj bi s sočasnim intenzivnim sodelovanjem vladnih in nevladnih organizacij in ustrezno medijsko kampanjo vplivala na zmanjšanje kajenja pri nas; Slovenija torej sodi med države, kjer je zavedanje o škodljivosti kajenja na sorazmerno visoki ravni, so še sporočili z ministrstva za zdravje.
Sicer pa med dneve, ki opozarjajo na škodljivost kajenja, sodita tudi 31. januar, dan brez cigarete, in 31. maj, svetovni dan nekajenja. Kajenje tobaka je najpomembnejši posamični izogibni dejavnik tveganja za zdravje. Vpliva na nastanek bolezni srca in ožilja, bolezni dihal in povzroča raka na različnih organih, npr. na pljučih, ustnicah, jeziku, grlu, želodcu, trebušni slinavki in mehurju. Kajenje tobaka ne pomeni tveganja le za osebo, ki kadi, ampak tudi za osebe, ki so v istem prostoru, saj je pasivno kajenje prav tako škodljivo zdravju.
Po podatkih inštituta za varovanje zdravja je v obdobju od leta 1975 do 1988 v Sloveniji kadila približno tretjina polnoletnih prebivalcev. Največji odstotek kadilcev so ugotovili leta 1978 (35,6 odstotka). Od leta 1988 dalje, ko je tobak kadilo 34,1 odstotka prebivalcev Slovenije, starejših od 18 let, se je delež manjšal in je leta 1999 znašal 24,5 odstotka. Med kadilci je bilo leta 1975 73,2 odstotka moških in 26,8 odstotka žensk, leta 1999 pa je bil delež žensk že 46,8-odstoten, delež moških pa 53,2-odstoten.
