Čebele na kokainu kot zadetki v diskoteki

Čebele so zelo družabne, imajo zelo strog razredni sistem in so zelo navezane na dom. Sedaj pa se je pokazalo, da so zelo podobne ljudem tudi v precej bolj nenavadnem pogledu: pod vplivom kokaina se vedejo skoraj enako kot ljudje.

Avstralski raziskovalci so ugotovili, da čebele pod vplivom kokaina začnejo ''plesati'' veliko bolj energično, so veliko bolj ponosne na svoje delovne dosežke, kot bi bilo to upravičeno, čutijo večjo potrebo po komuniciranju z drugimi čebelami in celo trpijo za abstinenčno krizo, ko jim prenehajo dajati mamilo.

Raziskavo so izvedli raziskovalci na univerzi Macquire v Sydneyju, in sicer s poskusi, med katerimi so čebelam dovajali kokain preden so šle na ''delo'', torej nabirati med. "Kadar čebele najdejo še posebej dobro nahajališče medu ali nektarja, odletijo nazaj v panj in se sostanovalkam pohvalijo z nekakšnim simbolnim plesom. Gre za poseben način komunikacije, s katero kolegicam povedo o svojih uspehih," običajno obnašanje čebel pojasnjuje znanstvenik Andrew Barron. Vendar opozarja, da pri tem ne gre za avtomatizem. Čebele plešejo in ''oglašujejo'' svoje delo samo, kadar so res uspešne in kadar najdejo resnično dober vir.

Čebele, ki so jih pred delom nahranili z majhnimi dozami kokaina, pa so po vrnitvi plesale veliko bolj zagnano in energetično kot po navadi, tudi če so bila nahajališča nektarja slabša ali manjša in tudi takrat, kadar normalno sploh ne bi. Pravzaprav so pretiravale z zgodbami o svojih uspehih. Obnašale so se kot človek na kokainu v kakšni diskoteki.

Barronova skupina raziskovalcev je nato še ugotovila, da čebele trpijo tudi za abstinenčno krizo. Po tem, ko so jim dajali kokain en teden, so jim ga nenadoma odtegnili, kar je živali povsem zmedlo. V poskusu so čebelam en teden dajali kokain in jim medtem dajali opravljati teste za razlikovanje dveh različnih vonjev. Ko so jim kokain odtegnili, se čebelie sploh niso več znašle. Njihovi rezultati so bili porazni. Prav tako čebele med "odvajanjem" niso bile sposobne najti novih virov medu in nektarja.

Gre še za en dokaz, da možgani ljudi in čebel delujejo podobno. Raziskovalci se zato nadejajo, da bodo raziskave o tem, kako delujejo možgani čebel in kako vplivajo na vedenje, pomagale pojasniti še mnogo neznank o delovanju človeških možganov.