Niti Adolf Hitler (1936), niti Charles de Gaulle (1986), niti Leonid Brežnjev (1980) niti Ronald Reagan (1984) niso uspeli storiti tega, kar je na letošnjih ZOI uspelo 43. ameriškemu predsedniku Georgeu Bushu. Z roko v levem žepu je Bush med otvoritveno slovesnostjo dejal: "V imenu ponosne, odločne in hvaležne nacije proglašam te igre za odprte!" S temi besedami je Bush prekršil načela Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK), da morajo biti OI neodvisne in univerzalne ter se ne smejo zlorabiti v namene osebnih ciljev in interesov. Organizacijski odbor (SLOC) in MOK sta bila sicer v sporu tudi glede vsebine otvoritvene slovesnosti, saj je MOK nasprotoval prikazovanju ameriške zastave, snete s porušenih stolpnic WTC v New Yorku. Na koncu so kot običajno prevladali ameriški interesi.
MOK se je doslej zelo uspešno upiral podobnih poskusom. Medtem, ko je spor z nacističnim režimom dokaj dobro poznan, pa je manj znano, da se MOK že vrsto let upira poskusom Izraela, da bi v otvoritvene slovesnosti OI uvrstili spominsko svečanost, v kateri bi se spomnili smrti izraelskih olimpijcev na OI leta 1972 v Muenchnu. Bush je zdaj postavil zgled, ki bi MOK v prihodnosti lahko povzročil kar precej težav.
Novi predsednik MOK Jacques Rogge se je javno vzdržal kritik, saj želi uspešno zaključiti svoje prve OI. Podpredsednik MOK Thomas Bach pa je previdno dejal, da Bushev zgled ne bi smel služiti kot primer za prihodnost, medtem ko je nemški član MOK Roland Bar opozoril, da s politiziranjem športa obstaja velika nevarnost za šport. Predsednik nemškega olimpijskega komiteja Walther Troeder pa je obsodil Bushevo izmikanje pravilom, še posebej, ker ga je na otvoritveno slovesnost povabil sam MOK. Predsednik organizacijskega odbora OI v Salt Lake Cityju je že zavrnil vse obtožbe.
