Brali bodo strastna pisma

Petinštirideset pisem Edith Piaf je bilo napisanih med 15. novembrom 1951 in 18. septembrom 1952 in ocenjenih med 60.000 in 90.000 evrov.

Pisma je Piafova pošiljala francoskemu kolesarskemu šampionu Louisu Gerardinu, dve leti po tem, ko je v letalski nesreči umrl boksarski as Marcel Cerdan, ki ga je pevka razglasila za ljubezen svojega življenja.

Vihravo razmerje med Piafovo in Gerardinom se je zaključilo leta 1952, ko se je pevka v New Yorku poročila s francoskim igralcem Jacquesom Pillsom.

Piafova, najbolj znana po pesmi Non, je ne regrette rien (Ne obžalujem ničesar), je leta 1951 po prometni nesreči, v kateri je utrpela hude poškodbe, postala odvisnica od morfija, že prej pa je bila znana po tem, da je rada pogledala pregloboko v kozarec.

V pismih Gerardinu je omenjala, da bi si želela spremeniti svoje življenje, se poročiti in si ustvariti družino. "Dvignil si me ob pravem času. Molila sem, ne bom se dotaknila niti kozarčka alkohola več, če boš ob meni," je pisala.
V pismih se pojavljajo še številni drugi spremljevalci Piafove, vključno z veteranom kabareta Charlesom Aznavourjem, ki mu je pevka pomagala pri karieri in je bil tudi soudeležen v omenjeni prometni nesreči.

Piafova je umrla leta 1963 za rakom, stara 47 let.