Čeprav so italijanski in švicarski strokovnjaki skupaj z egiptovskimi znanstveniki pred petimi leti ugotovili, da naj bi slovitega deškega faraona Tutankamona pokopala "gangrena, ki jo je povzročil z zlom kosti leve noge", se je sedaj izkazalo nekoliko drugače.
Faraon Tutankamon je bolehal za kostno boleznijo, med drugim naj bi imel kepasto nogo, umrl pa naj bi za posledicami kostne bolezni v kombinaciji z malarijo, so pokazali DNK testi. Ti so potrdili tudi trditve nekaterih arheologov, da je bil njegov oče Amenhotep IV.
Znanstveniki iz Egipta, Nemčije in Italije so s pomočjo DNK testa in CT pregledov ugotavljali bolezni faraona. Poleg mumije mladega faraona, ki je preminil v starosti 19 let, so analizirali še deset drugih mumij ter ugotavljali sorodstvene povezave.
Genetski testi so ovrgli sum, da je 19-letnik umrl v sumljivih okoliščinah. Mladi faraon je umrl zaradi parazita, ki povzroča malarijo. Testi so odkrili tudi številne genetske bolezni v družini, med njimi tudi kostno bolezen. Zaradi te naj bi Tutankamon pri hoji uporabljal palico.
Očetovstvo naj bi pripadalo faraonu Amenhotepu IV. To je bilo njegovo osebno ime, ki je bilo po uvedbi atonizma spremenjeno v Ehnaton. Tutankamonova mati pa naj bila Ehnatonova sestra.
KOMENTARJI (25)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.