Astronomi odkrili 50 novih eksoplanetov

Eno teh tako imenovanih super Zemelj so astronomi odkrili znotraj pasu, možnega za življenje – to je pas v bližini zvezd, v katerih obstaja verjetnost, da so pogoji še primerni za obstoj življenja. Te planete so astronomi odkrili s pomočjo inštrumentov v čilskem observatoriju La Silla, nova odkritja pa so predstavili na srečanju astronomov v Wyomingu, na konferenci o ekstremnih solarnih sistemih, objavljeni pa bodo v znanstveni reviji Astronomy And Astrophysics.

Vodja projekta in predavatelj na ženevski univerzi Michel Mayor je poudaril, da so na raziskanem kvadrantu našli "neverjetno bogato število Zemlji podobnih super planetov in planetov, podobnih Neptunu, ki krožijo okoli zvezd, zelo podobnih našemu Soncu. Nova dognanja dokazujejo, da bodo podobna odkritja v prihodnje še pogostejša.“

Mejniki življenja

Med temi zadnjimi odkritji je kar pet planetov takšnih, ki so manj kot petkrat tako veliki kot Zemlja. "Ti planeti predstavljajo najverjetnejše in najboljše cilje teleskopskih opazovanj in iskanj znakov življenja v prihodnosti, v planetarnih atmosferah pa bomo iskali kemične strukture, v katerih bi lahko izsledili obstoj kisika,“ pravi član ekipe ženevskega observatorija in eden izmed astronomov, ki so bistveno prispevali k novim ugotovitvam, Francesco Pepe. Zvezda HD 85512 je od Zemlje oddaljena 35 svetlobnih let in znanstveniki predvidevajo, da okoli nje krožijo planeti, ki bi bili potencialno naseljivi in primerni za življenje. Eden takih svetov, imenovan HD 85512 b, ima po kalkulacijah znanstvenikov le 3,6-kratno maso Zemlje. Nahaja se na obrobju območja naseljivosti oziroma pasu življenja – v ozkem pasu ob zvezdi, kjer bi se na površju planeta še lahko nahajala oziroma obstala tekoča voda. Prav tekoča voda predstavlja enega bistvenih in ključnih dejavnikov za obstoj življenja, kot ga poznamo.

Opazovanja s pomočjo inštrumentov za iskanje planetov HARPS (High Accuracy Radial Velocity Planet Searcher) so astronomom omogočila tudi izboljšanje ocen verjetnosti, po kateri bi lahko našemu Soncu podobne zvezde gostile planete majhne mase oziroma mase, podobne naši Zemlji (v nasprotju z orjaškimi in težkimi planeti, kot je Jupiter). Odkrili so, da okoli 40 odstotkov takšnih zvezd gosti vsaj en planet, lažji od Saturna. Spektograf HARPS je pritrjen na 3,6 metra velik teleskop Evropskega južnega observatorija (ESO) v La Silli v Čilu. S spektografom merijo znanstveniki radialne odklone v gibanju objektov, ki krožijo okoli zvezd, spektralni odkloni pa nakazujejo, ali gre za okoli zvezde krožeči planet ali ne, po gravitacijskih odklonih in nihanjih pa se da oceniti tudi približno velikost planeta. Novoodkriti planeti zunaj našega sončnega sistema povečujejo število znanih eksoplanetov na več kot 400. Petino jih je v 30 planetarnih sistemih odkril HARPS.