Arktika brez ledu

Če se bodo izpusti toplogrednih plinov nadaljevali kot doslej, bi lahko Arktika čez 35 let v poletnih mesecih ostala brez ledu, ledena odeja pa bo tudi pozimi občutno tanjša, so v znanstveni reviji Geophysical Research Letters zapisali raziskovalci z Univerze Washington. Kot so poudarili, bi lahko občutno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov te spremembe zaustavilo. Evropski strokovnjaki so sicer nedavno napovedali, da bo led na območju Severnega pola v poletnih mesecih izginil do leta 2080.

Računalniška simulacija ameriških znanstvenikov kaže, da bodo leta 2040 na obalah Grenlandije in Kanade le še majhne količine ledu. Plast ledu pozimi, ki je na tem območju trenutno debela tri metre in pol, naj bi se v 35 letih skrčila na manj kot meter.

Odprte in temne vodne površine absorbirajo toploto sončne svetlobe hitreje kot svetel led. Zato se s topljenjem ledu morje segreva še hitreje. Poleg tega bi lahko podnebne spremembe vplivale na spremembe morskih tokov, zaradi katerih bi Arktiko dosegla toplejša voda, znanstveniki pojasnjujejo izredno hitro krčenje severnega ledu.

Strokovnjaki evropskega projekta Damocles pa so v začetku decembra posvarili, da segrevanje Zemlje ne ogroža le severnih medvedov, ampak bo povzročilo velike motnje v celotni prehranjevalni verigi. Kot so še opozorili, bi se lahko z vse gostejšim pomorskim prometom v zaenkrat odročnih vodah Arktike drastično povečalo tudi izkoriščanje rudnih bogastev in surovin, kot sta nafta in zemeljski plin. To pa bi še dodatno pripomoglo k izpustom topologrednih plinov.