Kot je znano, količina emisij ogljikovega dioksida – posledica sežiganja premoga, nafte in plina, že desetletja strmo narašča. Zemljino ozračje se zaradi tega izrazito segreva, vsa svetovna znanstvena stroka pa intenzivno išče učinkovite načine, s katerimi bi globalno segrevanje vsaj omejili, če že ne povsem ustavili.
V ozračje bi spustili drobne delce, ki bi odbijali sončno energijo
Ena od novejših idej ameriških znanstvenikov je nadvse privlačna, a z njenim uresničenjem bi spremenili podobo sveta okoli nas. Kot pravijo strokovnjaki ameriške geofizikalne zveze, so med drugim do zdaj naš planet hladili veliki vulkanski izbruhi, saj so stratosfero napolnili z drobnimi delci, ti pa so odbijali sončno svetlobo nazaj v vesolje. A žal ti delci v nekaj letih izginejo in planet se znova začne segrevati. Znanstveniki rešitev vidijo v tem, da bi začeli umetno dopolnjevati plast delcev v stratosferi, kar bi del solarne energije razpršilo nazaj v vesolje.
Nebo bi postalo skoraj belo
Znanstvenika Ben Kravitz in Ken Caldeira ob tem opozarjata, da bi imel človeški poseg v sestavo ozračja tudi stranske učinke. Glavni učinek bi bilo povečanje svetlosti neba. Če bi zaustavili le dva odstotka sončnega sevanja, bi po njunih besedah modro nebo nad nami postalo tudi do petkrat svetlejše oziroma skoraj povsem belo.
Z uporabo posebnih modelov sta omenjena znanstvenika v sodelovanju s kalifornijskim tehnološkim inštitutom še ugotovila, da bi zaradi aerosolov (drobni delci) sončni zahodi trajali precej dlje oziroma bi bila svetloba ob slednjih mnogo bolj razpršena. Nebo naj bi bilo čez dan videti tako, kot je danes videti nad večjimi mesti, kjer je več onesnaženja. "Ti rezultati raziskave so lahko ljudem le v poduk in opozorilo, kako bo, če se odpravimo po tej poti," je dejal Kravitz in dodal, da je ob tem treba upoštevati tudi psihološki učinek, ki bi ga sprememba na nebu povzročila pri ljudeh.
Takšen ukrep naj bi imel po besedah znanstvenikov tudi druge učinke na okolje. Ker rastline bolje uspevajo pod razpršeno svetlobo, bi se po ocenah znanstvenikov povečala intenziteta fotosinteze, kar posledično pomeni tudi večjo porabo ogljikovega dioksida. Po drugi strani bi bile na slabšem sončne elektrarne in ostale naprave, ki delujejo na sončno energijo.
"Upam, da ne bomo nikoli prišli do točke, ko bi bilo nujno treba v ozračje spustiti aerosole za zaustavitev globalnega segrevanja," je še dodal Caldeira.
KOMENTARJI (245)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.