Ali veste, kaj sanjate?

Ste tudi vi že kdaj zamahnili z rokami ter poleteli v nebo? Ste padali v neskončno brezno ali na vso moč bežali pred neznancem? Drugi svet, katerega so v tako imenovani sanjski knjigi že 1500 let pred našim štetjem opisovali Egipčani, nas še vedno preseneča, strokovnjaki pa počasi, a vztrajno odkrivajo njegovo vlogo. O tem, kaj in koliko sanjamo, kaj sanje pomenijo in ali jih lahko nadzorujemo, smo povprašali strokovnjake.

Vsako leto odsanjamo več kot 2000 sanj

Najprej naj postrežemo s podatkom o pogostosti sanj. Po dosedanjih raziskavah psihologi ugotavljajo, da lahko v eni noči sanjamo več različnih sanj. "Če vzamemo pet do šest sanj na dan, lahko sami izračunamo, da v letu dni sanjamo več kot dvatisočkrat,“ nam je najprej pojasnil slovenski psiholog Janek Musek. Če upoštevamo podatek, da vsake sanje trajajo približno pol ure, v njih preživimo približno šest let življenja.

Moški in ženske sanjamo različne stvari

Zanimivi so tudi podatki ene od klasičnih empiričnih raziskav, ki kažejo na to, da so ženske sanje precej drugačne od moških. Medtem ko se moški najpogosteje v sanjah srečujejo z nasiljem, ženske sanjajo o prijateljstvu. 12 odstotkov moških sanj se navezuje na spolnost, ženske pa o tem sanjajo le v štirih odstotkih sanj. Omenimo lahko tudi to, da pripadnice nežnejšega spola pogosteje igrajo vlogo žrtve, kar 80 odstotkov stvari pa se odvija v domačem družinskem okolju. Moški se v tem okolju znajdejo v 60 odstotkih, bolj pogosto pa so priča tragičnim nesrečam.

Kdaj resnično sanjamo?

Glavni osnovni pokazatelj, da oseba sanja, je po besedah psihologov hitro premikanje očesnih zrkel. Takrat oseba pade v tako imenovano fazo hitrega očesnega gibanja, ki se z drugo fazo, v kateri ne sanjamo, skozi noč večkrat zamenja. Takrat se v naših možganih poveča aktivnost nevronov, posebni signali pa zavro delovanje hrbtenjače ter nas tako začasno paralizirajo. Znano je tudi, da naj bi otroci sanjali večkrat in dlje od odraslih, če ste morda lastnik hišnega ljubljenčka, pa lahko tudi sami ugotovite, da sanjajo tudi živali.

V sanjah ne mislimo, ampak haluciniramo

V fazi trdnega spanja se v naših mislih pojavijo sanje. Kot pojasnjuje psihologinja Andreja Pšeničny, je v vsakih sanjah vsaj delno navzoča konkretna vsebina na temo našega vsakdana, sam scenarij pa da praviloma ne pozna cenzure. "V sanjah ne mislimo, pač pa doživljamo in povsem verjamemo tistemu, kar haluciniramo. Ta značilnost loči prave sanje od dnevnega sanjarjenja, ki ga nikoli ne zamenjujemo z realnostjo,“ še pravi.

Sicer pa se po mnenju analitično usmerjenih strokovnjakov posameznik v sanjah srečuje s potlačenimi čustvenimi vsebinami, s katerimi bi se moral soočiti tudi v budnem stanju. Kot pravijo, si v sanjah uresničujemo želje in poskušamo reševati probleme, ki nas sicer tarejo v resničnem življenju.

Pravite, da ne sanjate? Motite se!

Ljudje, ki se s proučevanjem sanj ukvarjajo profesionalno, pravijo, da praktično ni človeka, ki ne bi sanjal. Težava je le v tem, da sanje, pa naj si bodo še tako zanimive in razburljive, neverjetno hitro pozabimo. Tudi priznani angleški psiholog Ian Wallace, specializiran za področje sanj, pravi, da se nam te zlahka izmuznejo. "Ko se zbudimo in se začnemo premikati, nemudoma opustimo stanje, v katerem smo sanjali. V manj kot petih minutah pozabimo več kot polovico, v desetih minutah pa se za vedno izgubi vse, kar smo sanjali,“ pravi in dodaja, da je edina rešitev ta, da zjutraj, ko odpremo oči, še malce poležimo v postelji. "Presenečeni boste nad vračanjem podob, o katerih ste sanjali,“ pravi.

Beg, izpadanje zob, iskanje WC-ja, golota v javnosti

Med vsemi sanjami so po besedah Wallacea najbolj pogoste tiste, v katerih pred nekom ali nečim ves čas bežimo. Te naj bi bile močan pokazatelj strahu pred soočenjem s težavami. Psiholog, ki je v svoji karieri proučil več kot 130 tisoč sanj svojih pacientov, pravi, da so prav tako zelo pogoste sanje, v katerih izgubimo zobe, kar naj bi prav tako kazalo na pomanjkanje samozavesti oziroma da dvomimo vase in svoje sposobnosti. Tretje na lestvici so sanje, v katerih nestrpno iščemo, a nikoli ne najdemo stranišča. Kot pravi, naj bi to pomenilo, da se vedno trudimo ugoditi željam drugih ljudi. Zanimive pa so tudi sanje, da smo v javnosti povsem goli, kar naj bi bil jasen pokazatelj, da smo v obdobju, ko se počutimo izjemno ranljive.

Prvim petim so tesno za petami sanje o letenju, ki po njegovih besedah kažejo željo po svobodi oziroma da smo se v realnem življenju ravnokar rešili nekega težkega bremena. Naše skrbi in občutek nemoči pogosto v sanjah simbolizira tudi padanje v globino.

Zasledovalcu se lahko upremo!

Ob nelagodnih sanjah, ki nas vse prevečkrat preganjajo, se vprašamo, ali se jih da kontrolirati? Psihologi ugotavljajo, da to po večini res ni uresničljivo, a izjema je lucidno sanjanje. Kot pojasnjuje Wallace, je to stanje, ko se sredi dogajanja začnemo zavedati, da sanjamo, a se ne prebudimo. "Postopoma lahko začnemo zavestno vplivati na to, kar sanjamo. Če nas nekdo lovi, se ustavimo ter ga povprašamo, kaj želi od nas," pravi in dodaja, da je to tudi prava pot, da ugotovimo, kaj nas tare v realnem življenju.

'Nočne more so zdrave!'

Nočne more so sanje z najvišjo čustveno intenzivnostjo. Pojavijo se, če se ne soočamo s težavami vsakdanjega življenja. "Naša podzavest privablja našo pozornost s stopnjevanjem nočnih mor, vse dokler ne zavihamo rokavov in rešimo naše težave. Zato lahko rečemo, da so nočne more pravzaprav zdrave,“ še pravi Wallace.