Raziskovalci podnebja so odkrili, da eden od 'motorjev' (padanje hladne vode v Grenlandskem morju), ki poganja Zalivski tok, deluje z manj kot četrtino svoje pretekle moči.
Upočasnitev tega mehanizma, ki ga je povzročilo globalno segrevanje, bi lahko v naslednjih letih botrovalo velikim spremembam Zalivskega toka. To pa bi lahko povzročilo strm padec temperatur v Angliji in severozahodni Evropi.
Že v preteklosti so strokovnjaki trdili, da bo do takšnih klimatskih sprememb kmalu prišlo, vendar so šele zadnje raziskave te trditve potrdile. »Še pred kratkim smo v morju lahko opazovali stolpce hladne vode, ki so se od gladine spuščali proti morskemu dnu. Sedaj so skorajda izginili,« pravi Peter Wadhams, profesor oceanologije na univerzi v Cambridgeu. »Pretok hladne vode proti dnu je nadomestila topla voda, ki je pritekala z juga in je poganjala cirkulacijo vode. Upočasnitev tega mehanizma pa pomeni, da bo v Evropo prihajalo manj toplote,« še dodaja Wadhams.
Konec življenja na Arktiki?
Znanstveniki še trdijo, da bo upočasnitev Zalivskega toka s sabo prineslo še mnogo drugih negativnih posledic. Med njimi je izginotje arktičnih ledenih plošč, do česar bi po najhujšem scenariju lahko prišlo že leta 2020. Ta katastrofa bo najbolj prizadela bivalni prostor in življenje polarnih živali, ki jim že grozi izumrtje. Led na Severnem tečaju se je namreč v zadnjih 20 letih že stanjšal za 46 odstotkov, trdi Wadhams. Posledice teh podnebnih sprememb so torej več kot dramatične. Ena od možnih katastrofalnih posledic je nastop ledene dobe v Evropi, druga pa močno hlajenje Evrope. V tem času pa bi ostali svet, kot posledica globalnega segrevanja, pestila vročina.
