Rodil se je 10. julija 1856 v Smiljanu pri Gospiču, umrl pa 7. januarja 1943 v New Yorku. Nikola Tesla je znan po svojih izumih in patentih ter po izpopolnitvi elektromotorja, generatorja, transformatorja, pa tudi po uporabi izmeničnega električnega toka. Njemu v čast so leta 1956 enoto za gostoto magnetnega pretoka in magnetnega polja poimenovali tesla (T), njegovo ime pa nosi tudi eden od kraterjev na Luni.
Tesla se je rodil očetu pravoslavnemu duhovniku in materi, ki je prav tako izhajala iz duhovniške družine. Že kot deček je bil zelo radoveden in je sanjal o tem, da bo nekoč odšel v Ameriko. Šolal se je v Gospiču, Karlovcu, Gradcu in v Pragi, leta 1884 pa se je odpravil v Ameriko, kjer je ustvaril največ izumov in okoli 700 patentov. V ZDA je sprva sodeloval s slavnim Thomasom Alvo Edisonom, vendar so se njune poti razšle, saj je Edison videl prihodnost v uporabi enosmernega toka. Zato je Tesla leta 1887 ustanovil svoj raziskovalni center. Njegov patent izmeničnega električnega toka je leta 1888 odkupil industrialec George Westinghouse. Na podlagi izmeničnega toka je bila nekaj let kasneje zgrajena velika hidrocentrala na Niagari.
V znanstvenih krogih kot vizionarska ocenjujejo njegova raziskovanja na področju električno nabitih delcev, elektromagnetnega sevanja in prevodnikov, iz katerih so, kot zatrjujejo znanstveniki, nastali sodobni sistemi radiokomunikacije, televizije, robotike in daljinskega upravljanja. Med letoma 1896 in 1914 je Tesla patentiral vrsto izumov, ki predstavljajo temelj radiotehnike. V Koloradu je postavil veliko, 200-kilovatno radijsko postajo in vzpostavil brezžično telegrafijo na razdalji tisoč kilometrov. Tesla je prvi model daljinsko vodene ladje brez posadke predstavil poleti 1898.
Znan je njegov sodni spor z italijanskim znanstvenikom Giglielmom Marconijem, ki je vzpostavil prvo radiotelegrafsko zvezo med Evropo in Ameriko. Marconi se je imel za izumitelja radiotelegrafije, pri čemer naj bi ukradel Tesline izume. Ameriško vrhovno sodišče je šele leta 1934 posthumno Teslo razglasilo za očeta radiotelegrafije. Kljub temu je Marconi in ne Tesla leta 1909 dobil Nobelovo nagrado za dosežke na področju brezžične telefonije, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Nekateri znanstveni krogi menijo, da je Tesla odkril tudi roentgenske žarke, za katere je Nemec Wilhelm Conrad Roentgen leta 1901 dobil Nobelovo nagrado, pripisujejo pa mu tudi odkritje elektronov. Za to odkritje je leta 1906 dobil Nobelovo nagrado Anglež Joseph Thomson. Znanstveni krogi imajo Teslo tudi za "praočeta" sodobnega orožja, kot so vodeni izstrelki in ameriški vesoljski program Vojna zvezd.
Nikola Tesla je imel veliko domišljije in če si je zamislil kak predmet, se mu je živo prikazal pred očmi. Zanimal se je tudi za psihološke probleme. Kot piše Jutarnji list, je že v rani mladosti "izračunal", da bo živel 120 let. Morda bi jih tudi dočakal, če ga leta 1937 med sprehodom v New Yorku ne bi povozil avtomobil. Kmalu zatem je dobil pljučnico, od katere si nikdar ni opomogel. Znanstveni krogi so se Tesli oddolžili leta 1956, ob stoti obletnici njegovega rojstva, ko so enoto za magnetno indukcijo poimenovali po njem.
Rojstna hiša Nikole Tesle v Smiljanu je danes muzej, ki je bil močno poškodovan med vojno na Hrvaškem, sedaj pa ga obnavljajo.
