Noč pred 60. leti se je na kraju poskusa spremenila v dan, jedrska eksplozija pa je naredila več kot tri metre globok in 300 metrov širok krater v puščavskih tleh. Poskus je uspel in tri tedne kasneje je bila rušilna moč novega orožja preizkušena nad Hirošimo in Nagasakijem. To je končalo drugo svetovno vojno, toda začela se je nova, hladna.
Dve generaciji kasneje območje "prizorišča Trinity", kakor je prvo atomsko bombo poimenoval oče atomske bombe Robert Oppenheimer, še danes spominja na čas eksplozije prve jedrske naprave, ki je pomenila vrhunec raziskav projekta Manhattan, ameriškega projekta razvoja atomske bombe. Takrat je v puščavi na vrhu 30-metrskega jeklenega stolpa ob 5. uri 29 minut in 45 sekund eksplodirala 19-kilotonska plutonijeva bomba, ki je razsvetlila nebo kot sredi dopoldneva in oblikovala prvi gobasti oblak po jedrski eksploziji.
Bombo so sprožili iz varnega zavetja v kakih 10 kilometrov oddaljenem bunkerju. Znanstvenike, pa tudi politike je strahotna moč eksplozije na eni strani očarala, na drugi pa tudi prestrašila. "Razvili smo najstrašnejšo bombo v zgodovini sveta," je v svoj dnevnik zapisal tedanji ameriški predsednik Harry Truman. Silovita eksplozija je uničila vse v neposredni bližini, približno pol kilometra od eksplozije ožgala puščavo na črno in celo stalila puščavski pesek v zeleno steklovinasto snov.
Začetek hladne vojne
Atomska bomba je sprožila tudi novo oboroževalno tekmo in novo, hladno vojno med ZDA in Sovjetsko zvezo, ki pa jo je, paradoksalno, prav atomska bomba pomagala ohraniti na stopnji, da ni postala "vroča". Tveganje pred medsebojnim uničenjem je bilo preveliko, da bi se voditelji nasprotujočih si blokov zapletli v resnejši konflikt. Kljub temu je bil svet nekajkrat na pragu jedrske kataklizme, najresneje verjetno med kubansko krizo jeseni 1962, ko je SZ na Kubi namestila rakete z jedrskimi konicami.
Tudi oboroževalna tekma z jedrskim orožjem dobiva vedno nove razsežnosti. Danes je znanih sedem držav, ki so uspešno preizkusile jedrsko orožje, še dve pa naj bi to orožje posedovali. Poleg ZDA in Rusije med jedrske sile spadajo še Kitajska, Velika Britanija, Francija ter Indija in Pakistan. Izrael zanika, da bi imel jedrsko orožje, a naj bi imel po obveščevalnih podatkih okoli sto do dvesto jedrskih konic. Jedrsko orožje pa naj bi že razvila tudi Severna Koreja oziroma naj bi bila temu zelo blizu.
Današnje bombe dosegajo tudi več tisočkrat večjo moč od prve, ki je eksplodirala pred 60. leti. Dosegajo tudi moči več megaton. Najmočnejši jedrski preizkusi so uparili celo otoke, kjer so jih sprožili, kar daje slutiti strahovito rušilno moč, ki jo ponuja to orožje. Po nekaterih podatkih naj bi svetovni arzenal vseboval okoli 50.000 jedrskih konic, kar bi bilo dovolj za nekajkratno uničenje planeta.
