50 let Sputnika

Pred pol stoletja se je zgodila prelomnica, ki je pomembno zaznamovala prizadevanja dveh svetovnih sil, tedanje Sovjetske zveze in ZDA, za prevlado v vesolju. Moskva je namreč 4. oktobra 1957 v vesolje izstrelila prvi umetni satelit Sputnik, ki predstavlja začetek vesoljske dobe in resne vesoljske tekme med državama.

Sputnik je 4. oktobra 1957 proti vesolju poletel s kozmodroma v Bajkonurju. Njegova oblika je bila preprosta, šlo je za aluminijasto kroglo, težko 83,5 kilograma, s štirimi antenami in dvema radijskima oddajnikoma. Sputnik je znamenite signale "bip-bip-bip" oddajal tri tedne in v orbiti preživel tri mesece, v tem času 1400-krat obkrožil Zemljo, preden je zgorel v atmosferi.

Sovjetski znanstveniki so izstrelitev pospremili brez velikih pričakovanj in se sprva niti niso zavedali, kako za prihodnost pomemben dosežek jim je uspel. Ameriški astrofiziki pa so vest o dosežku Moskve sprejeli s šokom. Tedanji predsednik Dwight Eisenhower je javno skušal zmanjšati pomen Sputnika, ki ga je označil za "majhno kroglo v zraku", zasebno pa je bil njegov odziv bistveno drugačen. V roku tedna dni je sklical tajno srečanje z ameriškimi znanstveniki in jim jasno sporočil: "Dobite vesoljsko tekmo!"

Vesoljska tekma

Čeprav so si Američani obupno prizadevali dohiteti Ruse, so v prvih letih vesoljske tekme zaostajali za njimi. Potem ko so ZDA po vrsti neprijetnih neuspehov 31. januarja 1958 vendarle izstrelile svoj satelit Explorer 1, je Sovjetski zvezi že mesec dni po Sputniku uspelo v Zemljino orbito poslati prvo živo bitje; 3. novembra 1957 so na takšno pot poslali psičko Lajko. Ta je v breztežnosti preživela približno teden dni, vendar je polet z Lajko dokazal, da živo bitje lahko preživi v vesolju, s čimer se je odprla pot za prvi polet človeka.

Sovjetski zvezi je tudi kot prvi 12. septembra 1959 uspelo na Luno poslati predmet - to je bila sonda Luna 2, medtem ko je Luna 3 oktobra tega leta poslala na Zemljo prve Lunine fotografije. Še en udarec so ZDA doživele 12. aprila 1961, ko je Jurij Gagarin postal prvi človek, ko je poletel v vesolje.

ZDA niso mirovale in mesec dni po tem dosežku si je naslednik Eisenhowerja v Beli hiši John F. Kennedy postavil drzen cilj, da na Luni prvič pristane človek in se varno vrne na Zemljo. ZDA so za ta smeli vesoljski načrt, vključno z načrtovanjem misije na Luno, letno namenile več milijard dolarjev, kar se jim je dokončno obrestovalo 20. julija 1969, ko je Neilu Armstrongu na Luni uspel zgodovinski "majhen korak za človeka in velik skok za človeštvo". Washington je "razglasil zmago" v vesoljski tekmi.