Pred 45 leti, leta 1957, 4. oktobra po moskovskem, 5. oktobra ob 00.28 in 34 sekund po lokalnem času, se je obdobje kozmonavtike (astronavtike) začelo uresničevati v praksi. Z izstrelitvijo prvega sovjetskega umetnega satelita Sputnik (po rusko sopotnik, spremljevalec ali satelit) je po mnenju zahodnega časopisja človeštvo vstopilo v vesoljsko dobo.
Dvostopenjska sovjetska nosilna raketa vrste R-7 oziroma sputnik (8K71PS), težka 267 ton, ki so jo izstrelili na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu, je v 315. sekundi poleta v močno eliptično orbito okoli Zemlje, visoko od 228 do 947 kilometrov, utirila prvo umetno nebesno telo.
Sputnik je imel maso 83,6 kilograma, ohišje v obliki krogle premera 58 centimetrov, dva para anten dolgih 2,4 in 2,9 metra in radijska oddajnika, ki sta delovala do 29. oktobra 1957, ko so se kemične baterije satelita izpraznile. Oddajnika sta delovala na frekvenci 20 005 in 40 002 MHz oziroma na valovni dolžini približno 15 in 7,5 metra. Signale Sputnika so lahko zaznali radioamaterji po vsem svetu. V prvih dneh so jih ujeli tudi v Institutu Jožefa Stefana v Ljubljani. Posnetek je predvajal ljubljanski Radio.
Sputnikova oddajnika sta bila opremljena z občutljivimi napravami, ki so glede na tlak in temperaturo v vesoljskem plovilu in izven njega spreminjale frekvenco radijskih valov ter presledke med posameznimi impulzi.
Satelit se je zaradi trenja z redkimi molekulami zraka, še posebej v prizemlju, počasi približeval Zemlji. Njegova obhodna doba se je vsak dan za dve sekundi skrajšala. Sputnik je po 92 dneh poleta, 1440 obkrožitvah Zemlje in preletu 60 milijonov kilometrov, 4. januarja 1958 v gostejših plasteh ozračja zgorel. ZDA so uspeh ponovile šele 1. februarja 1958, ko so izstrelile satelit z desetkrat manjšo maso. Od utirjenja Sputnika dalje je okoli Zemlje krožila tudi prazna 8,5 tone težka druga) stopnja nosilne rakete in zaščitni stožec. Ameriški radarji so opazili velikansko keglju podobno stopnjo. Osvetljeno s sončnimi žarki, jo je bilo na večernem in jutranjem nebu mogoče že s prostim očesom dobro videti. Kot svetlo zvezdico. Mediji po svetu so objavljali čas preleta satelita oziroma raketne stopnje nad večjimi mesti. Stopnja je po 882 obkrožitvah Zemlje 2. decembra 1957 vstopila v ozračje in zgorela.
Znanstveniki so s pomočjo Sputnika dobili prve podatke o gostoti višjih plasti Zemljine atmosfere, nova spoznanja o sestavi ionosfere in o širjenju radijskih valov v velikih višinah.
Sputnik so izdelali v tako imenovanem Konstrukcijskem uradu številka 1, ki ga je vodil legendarni glavni konstruktor Sergej Pavlovič Koroljov (1907-1966). Koroljov zato velja za očeta praktične kozmonavtike. Raketo so izdelali v tedanjem Kujbiševu (Samari). V samarskem Centralnem specializiranem konstrukcijskem uradu (CSKB) Progres se do danes ponašajo s približno 1700 uspešnimi izstrelitvami raket R-7. Poleg Koroljova so za prvi satelit zaslužni še M. V. Keldiš, M. K. Tihonravov, N. S. Lidorenko, V. I. Lapko, B. S. Čekunov in mnogi drugi.
Eden zadnjih še živečih tesnih sodelavcev Koroljova, heroj socialističnega dela, akademik Boris Čertok je 1. oktobra v moskovskem Domu novinarja povedal, da so šele kasneje, po analiziranju podatkov prvega vesoljskega poleta, ugotovili, da je bila izstrelitev Sputnika dvakrat na robu neuspeha. "Že na startu, 4. oktobra, je 0,1 sekunde do vzleta rakete prišlo do zakasnitve v delovanju enega od štirih motorjev. Varnostni sistem se ni sprožil in raketa je poletela. Po 19 sekundah poleta je bil otežkočen dovod goriva v motorje, zaradi česar se je satelit v odzemlju znašel 90 kilometrov nižje kot so načrtovali. Toda vstopil je v orbito in razdal se je znameniti bip-bip. Signale je slišal ves planet in ljudje so z občudovanjem opazovali polet ognjene točke-satelita nad svojimi mesti", je povedal Čertok.
Od 4. oktobra 1957 do 4. oktobra 2002 je SZ oziroma Rusija izstrelila 2863 nosilnih raket, ki so utirile skupno 3409 vesoljskih plovil, od tega 50 odstotkov po letu 1970. Trenutno je v vesolju več kot 600 vesoljskih plovil, od tega približno 100 ruskih.
Prvi umetni satelit je bil sad dosežkov Sovjetske zveze na področju raketne tehnike, elektronike, samodejnega vodenja, nebesne mehanike, itd. Toda nenadna, nenapovedana izstrelitev in za takratni čas velika masa satelita sta presenetili Zahod in še posebej ZDA, ki so SZ podcenjevale, saj niso pričakovale da bodo Sovjeti le 12 let po drugi svetovni vojni dosegli tako visoko znanstveno-tehnično raven. Sovjetski časnik Pravda je objavil vest o Sputniku na drugi strani. Svetovni mediji so se na dogodek močno odzvali in šele nato so začeli o Sputniku podrobneje poročati tudi v SZ. Prvemu satelitu je sledil buren razvoj kozmonavtike (astronavtike) in vesoljska tekma med ZSSR in ZDA. Leta 1961 je v vesolje poletel prvi človek, sovjetski kozmonavt Jurij Gagarin, samo osem let kasneje pa sta se ameriška astronavta Neil Armstrong in Edwin (Buzz) Aldrin kot prva izkrcala na Luni. Tekmo dveh velesil je v zadnjih letih zamenjalo sodelovanje vse več držav, predvsem pri sestavljanju Mednarodne vesoljske postaje (MVP). Veliko večje število dežel pa danes uporablja telekomunikacijske storitve, meteorološke podatke in ekološki nadzor, kar nam med drugim omogočajo sateliti. Tu so se dosežki kozmonavtike (astronavtike) doslej izkazali za najbolj koristne.
