Tuja scena

Rodil se je cesar

Tokio, 06. 09. 2006 07.26 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
Reuters/STA
Komentarji
0

Na japonskem cesarskem dvoru vlada neizmerno veselje. Po več kot 40 letih so namreč dobili potomca.

Pred rojstvom sina sta imela Kiko in Akišino dve hčerki, 14-letno Mako in 11-letno Kako.
Pred rojstvom sina sta imela Kiko in Akišino dve hčerki, 14-letno Mako in 11-letno Kako. FOTO: Reuters
Japonska je država, ki se ponaša z dolgotrajno tradicijo, podobno pa velja za cesarsko dinastijo, ki je na čelu dežele vzhajajočega sonca že od leta 660 pred našim štetjem.

Japonska princesa Kiko je ob 8.27 uri po lokalnem času rodila tretjega otroka. Povila je 2,6 kilograma težkega sinčka, zato si je oddahnila vsa Japonska. Po japonski zakonodaji lahko namreč prestol zasede le moški potomec.

Novi fantek je po več kot štirih desetletjih prvi moški potomec v starodavni cesarski družini.

Mati in otrok se dobro počutita in sta zdrava, so sporočili zdravniki. Princu bodo v približno tednu dni izbrali ime, čez kakih deset dni pa naj bi zapustil bolnišnico. V prvem v vrsti cesarskih obredov bo cesar Akihito svojemu četrtemu vnuku nato izročil obredno orožje.

Televizijske mreže so se v dogajanje vključile z izrednimi prenosi, ljudje so razgrabili posebne izdaje časnikov, politični voditelji pa so hiteli čestitati ob rojstvu dolgo pričakovanega naslednika.
Televizijske mreže so se v dogajanje vključile z izrednimi prenosi, ljudje so razgrabili posebne izdaje časnikov, politični voditelji pa so hiteli čestitati ob rojstvu dolgo pričakovanega naslednika. FOTO: Reuters

39-letna princesa, ki je zaradi zapletov med nosečnostjo rodila s carskim rezom, je poročena z najmlajšim sinom cesarja, princem Akišinom.

Oddahnila si je tudi princesa Masako

Rojstvo fantka bi lahko zmanjšalo pritisk na princeso Masako, nekdanjo uspešno poslovno žensko, ki je doživljala hud stres in je celo duševno zbolela, ko se je skušala prilagoditi na povsem drugačno življenje v palači in roditi sina. V 13-letnem zakonu s sedaj štiriletno princeso Aiko.

Presenetljiva novica, da je 39-letna Kiko več kot desetletje po rojstvu svojega zadnjega otroka ponovno noseča, je pred meseci razveselila konservativce, ki verjamejo, da se lahko monarhija nadaljuje le po moški liniji. Japonski premier Džuničiro Koizumi je sicer podpiral spremembe ustave predvsem dela o nasledstvu krone iz leta 1947, ki bi ženskim potomkam dale enake pravice do nasledstva. Te načrte so na Japonskem sedaj ustavili.

Japonska: Rojstvo princa umirilo razpravo o ženskem nasledstvu

Šinzo Abe, najverjetnejši naslednik Koizumija na položaju japonskega premiera, je po rojstvu prvega moškega potomca v japonski cesarski družini po več kot 40 letih pozval k previdnosti glede ukrepov za spremembo zakona o nasledstvu krone, ki bi dala ženskim potomkam iste pravice do nasledstva. Kot je poudaril, je stabilnost nasledstva izredno pomembna, zato je treba nadaljevati z mirno razpravo o spremembi zakona.

'Sterilna' podoba japonskih monarhov
'Sterilna' podoba japonskih monarhov FOTO: Reuters
V kraljevi družini so imeli v zadnjih desetletjih presenetljivo dolgo vrsto ženskih potomk, saj se je po rojstvu cesarjevega drugega sina, princa Akišina, leta 1965 rodilo devet zaporednih deklic. Tudi to je številne Japonce prepričalo, da je pravilo o zgolj moškem potomstvu seksističen ostanek preteklosti.

Konservativni tabor je novica o rojstvu princa močno razveselila. "Pomembno je, da se ohrani neprekinjena moška linija. V tem pogledu sem hvaležen, da se je rodil fant," je dejal nekdanji minister za trgovino Takeo Hiranuma, ki je vodil odpor proti uvedbi ženskega nasledstva. Nekdanji premier Jasuhiro Nakasone pa je poudaril, da potrebe po reviziji zakona o kroni ni več, saj se je z rojstvom sina to vprašanje rešilo samo.

Glavna opozicijska demokratska stranka je medtem sporočila, da tega vprašanja v luči rojstva ne bo odpirala, da pa bi se morala mirna in previdna razprava o statusu v cesarski družini nadaljevati ob primernem času. Nasprotno so socialisti in komunisti napovedali, da bodo še naprej zahtevali revizijo zakona, saj gre pri tem za enakopravnost spolov.

Reformam naklonjeni japonski premier Koizumi podpira spremembe zakona o nasledstvu krone iz leta 1947, vendar pa je te načrte pod pritiskom konservativcev v svoji vladajoči stranki liberalnih demokratov v veliki meri opustil. Koizumi bo sicer še ta mesec odstopil.

Novi princ je morda preprečil nasledstveno krizo v prihajajoči generaciji cesarske družine, toda sistem samo moškega nasledstva kljub temu potrebuje pomembne popravke, da bi se tovrstnim krizam in celo izumrtju izognili tudi kasneje, poudarjajo japonski strokovnjaki.

Neverjetno je, da cesarska družina v tem modernem času še vedno pritiska na ženske, da morajo roditi sina. To, da ženske ne morejo postati monarhinje, ni v skladu z načelom enakopravnosti spolov, na katerem naj bi temeljila moderna Japonska. Sanae Fukuto, zgodovinarka na univerzi Saitama Gakuen v Tokiu

"Cesarska družina je pobegnila nasledstveni krizi, toda le za trenutek. V najmlajši generaciji ima še vedno le enega moškega naslednika in sistem ni niti približno stabilen," opozarja profesor ustavnega prava na univerzi v mestu Ibaraki Koiči Jokota. Kot je še dodal, bodo razprave o vprašanju nasledstva za nekaj časa potihnile, okrepile pa se bodo zahteve konservativcev, da se ohrani izključno moška krona.

Skoraj posvetna vloga

Toda medtem ko so lahko kraljeve družine v nekaterih državah bolj ali manj le še "hrana" za tabloide, je japonska cesarska družina v javnosti ohranila svojo na pol sveto na pol posvetno vlogo. "Člani cesarske družine niso ne navadni ljudje ne živi bogovi. So nekaj takega, kot je v rimskokatoliški cerkvi papež," pojasnjuje politolog na univerzi Todžo, Jun Sakurada. Njihova vloga se je po letu 1945, ko je takratni cesar Hirohito prvič po radiu nagovoril javnost in priznal poraz v drugi svetovni vojni ter s tem pokazal, da je človek, drastično spremenila.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.