FOTO: Najlepša 80-letnica v Hollywoodu

Ameriška igralka, pisateljica, politična aktivistka in ikona aerobike ter kaset za vadbo Jane Seymour Fonda se je rodila leta 1937 v New Yorku.

Njen oče Henry Fonda je bil prav tako priznan gledališki in filmski igralec, v igralske vode pa sta zašla tudi njen mlajši brat Peter Fonda ter nečakinja Bridget Fonda. Šolala se je na akademiji Greenwich v Connecticutu in med drugim v newyorškem Actor's Studiu. Kot igralka je leta 1959 debitirala z vlogo June Ryder v filmu Tall Story v režiji Joshue Logana.

Večkrat razglašena najlepša hollywoodska 80-letnica je zaslovela v 60-ih letih minulega stoletja z vlogama v filmih Barbarella v režiji Rogerja Vadima in Cat Ballou režiserja Elliota Silversteina.

Zaradi vloge Barbarelle so jo razglasili za seks simbol, kasneje pa je veljala za igralko z roba družbe.

Svojo igralsko upokojitev je napovedala leta 1991, vendar se je leta 2005 vrnila z vlogo v filmu Tašča, da te kap v režiji Roberta Luketica in kasneje zabeležila še kar nekaj vlog. Nazadnje je ob Robertu Redfordu nastopila v filmu Our Souls at Night, ki ga podpisuje Ritesh Batra.

Priznana igralca sta na letošnjem 74. mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah prejela zlatega leva za življenjsko delo. Direktor festivala Barbera je v utemeljitvi izbire poudaril "strastno življenje, samostojnost in nekonformizem" Jane Fonda, ki je bila v svoji karieri med drugim politična aktivistka, seks simbol, pisateljica, feministična ikona in producentka. Redforda pa je pohvalil zlasti za festival Sundance. "Tako pred kot za kamero je vedno podpiral neodvisno kinematografijo," je dejal Barbera.

Jane in Robert sta v dolgoletni karieri spletla posebno prijateljsko zgodbo. V petih desetletjih sta večkrat zaigrala filmska ljubimca, in čeprav v resničnem življenju nikdar nista bila par, je med njima posebna energija. "Živim za ljubezenske prizore z njim!," je pred časom dejala Jane. 

Med najbolj odmevnimi aktivističnimi podvigi Jane Fonda je bilo nasprotovanje vietnamski vojni, protestirala pa je tudi proti vojni v Iraku in nasilju nad ženskami. Posebej je znana po aerobnih vadbah, ki jih je izdala na videokasetah, ki so v devetdesetih letih našle svoj prostor v skoraj vsakem ameriškem gospodinjstvu. 

V svoji karieri je igralka prejela dva oskarja. Prvega leta 1972 za glavno vlogo v filmu Klute v režiji Alana J. Pakule, drugega pa leta 1979, prav tako za glavno vlogo v filmu Vojakova vrnitev v režiji Hala Ashbyja.