
Po vrnitvi v Ameriko se je leta 1922 poročil s prvo od štirih žena Hadley Richardson. Z ženo sta se preselila v Pariz, kjer je opravljal delo poročevalca iz tujine. Bivanje v francoski prestolnici velja za enega ključnih obdobij v Hemingwayevem življenju. Tam se je družil z Ezro Poundom, Gertrudo Stein, Johnom Dos Passosom in Francisom Scottom Fitzgeraldom.
Življenje pariške izgubljene generacije, oropane vseh upov, je Hemingway opisal v svojem prvem romanu Sonce tudi vzhaja, ki je bil objavljen leta 1926. Naslednje leto sta se s Hadley Richardson ločila. Sledila je poroka s Pauline Pfeiffer, od katere se je ločil leta 1940 po vrnitvi iz Španije, kjer je poročal o španski državljanski vojni. Vtisi iz tega obdobja so ujeti v knjigi Komu zvoni. Njegova naslednja žena je istega leta postala Martha Gellhar. Zakona je bilo konec pet let pozneje, ko je spoznal Mary Welsh, s katero je bil poročen do svoje smrti leta 1961.
Soška fronta
Hemingway, ki je deloval tudi kot novinar, je vedel, o čem piše, saj je bil najpogosteje soudeleženec opisanih dogodkov. V svojih delih je poudarjal upiranje smrti in samopotrjevanje v kljubovanju nasilju in nevarnosti. V delih je med drugim opisal velike zgodovinske prevrate, obe svetovni vojni, špansko državljansko vojno in gospodarsko depresijo. Za slovensko občinstvo je bil vedno zanimiv njegov roman Zbogom, orožje, v katerem opisuje dogajanje na soški fronti.

Avtorja monografije Po sledeh Ernesta Hemingwaya Branko Drekonja in Aleksander Jankovič Potočnik sta z analizo romana ugotavljala, po katerih slovenskih krajih je potoval njegov literarni junak, poročnik Henry. Monografija je ovrgla prepričanje, da se je Hemingway boril na soški fronti. Kot največji dokaz sta avtorja navedla dejstvo, da čeprav avtor z izredno natančnostjo opisuje krajino, nikjer ne omenja konkretnih naselij.
Čeprav se Hemingway najverjetneje ni boril na soški fronti, pa obstaja možnost, da je te kraje obiskal po končani prvi svetovni vojni. To naj bi dokazovala fotografija mladega ameriškega vojaka, za katerega prebivalci tamkajšnjih krajev trdijo, da je Hemingway.
Samomor ali nesreča?
Hemingway je imel z zdravjem precejšne težave. Med safarijem v Afriki je preživel dve letalski nesreči, zaradi katerih je bil v nenehnih bolečinah. Bil je alkoholik, poleg tega pa se je dolgo časa boril z manično depresijo, 2. julija leta 1961 se je odločil, da svoje življenje konča. Vdova Mary je nekaj let zatrjevala, da je umrl, ker se mu je med čiščenjem po nesreči sprožila pištola. Šele nekaj let pozneje je priznala, da je znani pisatelj s strelom v usta storil samomor.

Za njim je ostala vrsta del, kot so romani Imeti in ne imeti, Komu zvoni in Čez reko med drevje. Hemingwaya sicer širši bralski krogi najpogosteje povežejo z novelo Starec in morje.
Hemingway, ki je prejel tako Nobelovo kot Pulitzerjevo nagrado, je zaslovel tudi s številnimi mislimi o literaturi in pisanju. "Vsem dobrim knjigam je skupna ena stvar – vse so resničnejše, kot če bi se v resnici zgodile," je zapisal.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.