Luka: Stvari se nam prevečkrat zdijo samoumevne

Kakšni so bili občutki ob odhodu na otok izgnanih? Si pričakoval takšen razplet?

Občutki so bili pisani. Pričakoval sem, da se bo od združitvi spremenila igra oz. taktika in da bom lahko hitro na udaru. No,  vseeno sem bil presenečen, saj mi v prvem koraku nikakor ni šla računica skupaj, kdo je tisti, ki me je obrnil hrbet od mojih zaveznikov.

Kako bi opisal celotno izkušnjo in kaj se ti je najbolj vtisnilo v spomin?

Celotna izkušnja je bila fantastična in je izpolnila vsa pričakovanja. Dolga leta sem se želel preizkusiti v igri Survivor. Osnovne okoliščine, fantastični izzivi, pritisk na telo in duha …Odličen recept, da izveš nekaj novega o sebi in preučiš segmente, na katerih se moraš še učiti in jih izpolniti. Najbolj se mi je vtisnil v spomin občutek zadovoljnega zatišja po končanih borbah, občutek, ki je govoril o novi doživeti prigodi, katere se bom lahko ponosno in veselo spominjal še zadnje dni življenja.

Si imel kakšne posebne zdravstvene težave, ki so ti delale preglavice?

Med borbami smo vsi nabirali kakšne rane po telesu in prav tako tudi pri opravljanju dnevnih opravil okoli tabora – krvavi žulji od sekanja, praskanje nog v vodi ob grebena in korale itd. Zagotovo mi je delala malo več težav rana na nogi, katero sem dobil pri borbi za nagrado za pizzo in burgerje – hoja po tramu ob predhodni centrifugi. Rana se mi je vnela in posledično sem znova dobil tropsko infekcijo, tako je sledilo 20-dnevno jemanje antibiotikov, kar me je iz dneva v dan rahlo iritiralo in malo oviralo pri funkcionalnosti. Bolj ali manj smo bili pa vsi poškodovani.

Kdo je bil po tvoje najbolj konflikten v tekmovanju in zakaj?

Aneta. Iz oddaj in medsebojnega soočanja na Robu preživetja je več kot razvidno, zakaj. No, tako kot sem že neštetokrat povedal: v oddaji smo se srečali popolnoma različni značaji, vsak grajen čez svojo življenjsko zgodbo in tako svojo interpretacijo dogodkov. Že pri naših bližnjih, ki jih poznamo dolga leta, se znajdemo neštetokrat pri napačnem oz. različnem razlaganju istega dogodka, kar pozneje lahko pomeni nesoglasje in nerazumevanje drug drugega. Rešitev je zagotovo potrpežljivost in pripravljenost poslušanja oz. pripravljenost vzeti v zakup še drugi del pogleda na zgodbo. No, v okoliščinah kot je Survivor in s popolnimi neznanci povsem drugačnega karakterja, je to malo večji izziv in zagotovo lahko pelje do možnih večjih izzivov.

Franku, Ines in Simoni. Franku zaradi tega, ker je res pravi dečko in ga krasijo res krasne kvalitete že pri teh letih. Pokazal je, da je dobrosrčen, pripravljen pomagati, inovativen, lojalen, predvsem ima socialne kompetence, in še bi lahko našteval.
Ines je mala zagreta bojevnica. (smeh) Pokazala je, da zmore vse, če se tega loti. V njej žari velik plamen in pripravljena ga je uporabiti, da doseže tisto, kar želi. Simona je duša z ogromno, če ne največjo strastjo do igre Survivor. To je treba spoštovati! Njena zagreta volja do igre ni bila niti enkrat omejena in niti enkrat ni klecnila – niti malo. Veliko spoštovanja imam do Simone!

Kaj je bila zate najtežja preizkušnja?

Zagotovo je bila velika preizkušnja funkcioniranje pri malem vnosu hrane. Že ob prvem dnevu in pogledu na riž sem vedel, da bo to težko, saj ga toliko doma pojem sam v enem dnevu, ne pa da je to za približno 10 ljudi za 10 dni. (smeh) Najtežja je bila oddaljenost od zaročenke Valerije. No, vedel sem, da imam njeno polno podporo.

Česa si se v tem času na tekmovanju naučil? Si spoznal kaj novega o sebi?

Bila je odlična šola in priložnost dati v perspektivo vse stvari, ki jih doma jemlješ za samoumevne. Koliko so pomembni dobri prijatelji in domači, streha nad glavo, dober obrok … Te stvari sem poskušal že prej ceniti iz dneva v dan in jih ne jemati za samoumevne, pa vseeno je Survivor dal novo globino pri vseh teh pogledih.

Kaj je bila prva stvar, ki si jo naredil, ko si prispel domov?

Objel in poljubil svojo drago punco Valerijo ter ji povedal, koliko mi pomeni in da sem presrečen, da jo imam v svojem življenju. Obiskal sem svoje domače oz. se na skrivaj prikradel za mizo pri mami in očetu in tako pravzaprav presenetil mamo, ker me je po informacijah brata in Valerije pričakovala šele naslednji dan. Stopila je v dnevno sobo in za trenutek obstala in 'gruntala', ali vidi prav ali mojega brata dvojčka Saša. Seveda me je takoj prepoznala in tako planila v objem in jok. (smeh)