GNR – najbolj nevarna skupina na svetu?

Zasedba, ki je v karieri prodala preko 100 milijonov plošč, deluje še dandanes, čeprav je res, da se med zadnjim in prejšnjim albumom ni dogajalo praktično nič. Razen to, da so oboževalci najprej potrpežljivo, nato jezno, nazadnje pa že dokaj neprizadeto čakali na izid albuma Chinese Democracy, ki se je zazdel kot nikoli dokončano delo gospoda Williama Brucea Rosea, ml., kot je pravo ime vodje in pevca Axla Rosea. Ta je obenem tudi edini preostali izvirni član zasedbe GNR, ki konec septembra prihaja v nam bližnji Zagreb. Legenda pa se je začela sredi osemdesetih ...

Zgodnja leta: Hollywoodske vrtnice in L.A. pištole

Skupino GNR sta leta 1985 ustanovila člana zasedbe Hollywood Rose Axl Rose (vokal) in Izzy Stradlin (ritem kitara), nato pa so se jima pridružili še člani zasedbe L.A. Guns Tracii Guns (solokitara), Ole Beich (baskitara) in Rob Gardner (bobni). Ime za novo skupino je postala skovanka iz imen obeh bendov in tako so nastali Guns N' Roses.

Po samo nekaj koncertih so odpustili basista Beicha, ki ga je zamenjal Duff McKagan, Gunsa pa je zamenjal kodrolasi Slash. Oba sta prej igrala v zasedbi Road Crew, krajši čas pa tudi s Stradlinom v Hollywood Rose. Nova postava se je hitro ujela, tako v nastopih v živo kot tudi pri pisanju novih pesmi. Ker so takoj začeli zelo resno, so se odločili, da na svojo pest odidejo na turnejo, ki so jo poimenovali "peklenska turneja", na kateri so igrali po luknjah, zaslužek pa v glavnem zapravili za pijačo in žuriranje.

Vse skupaj so vzeli bolj za hec kot zares, a njihova lokalna prepoznavnost je kmalu prišla na uho tudi glasbenim založbam, ki so kar tekmovale, katera jih bo dobila. Čeprav so v njih mnogi videli nove Motley Crue, se vesela druščina ni vdala in veselo zavračala ponudbe. Ena izmed znanin anekdot je tudi ta, da je skupino hotel "v roke" vzeti Paul Stanley (Kiss), ki jo je želel ukrojiti po svoji viziji. A se mu seveda niso dali. Kajti ni bil več daleč dan, ko so mu dokazali, kako prav so imeli in kako zelo se je Stanley motil ...

Pogodba in kvazi živa plošča

Potem ko so se vendarle odločili in podpisali pogodbo z Geffen Records (David Geffen je bil prazaprav prijatelj Slasheve mame, čeprav zanj v času, ko je bila pogodba podpisana, ni vedel). Podružnica Geffena Uzi Suicide Records je konec leta 1986 izdala EP Live ?!*@ Like a Suicide s štirimi pesmimi, skupina pa se je nato zaprla v studio in snovala prvenec.

Natisnili so le 10 tisoč vinilnih kopij, EP ploščo pa prodajali kot "v živo", a je Axl kasneje priznal, da so na demo posnetke nasneli zvoke občinstva. Na njej sta priredbi Nice Boys in Mama Kin ter izvirni pesmi Reckless Life in Move to the City. Izdaja je zaradi malega števila kopij danes zelo iskana roba pri oboževalcih in zbiralcih. Res pa je, da so iste pesmi dve leti kasneje na novo posneli in izdali na plošči G N' R Lies.

Najbolje prodajani prvenec v rock zgodovini

Skupina je prvenec Appetite for Destruction izdala julija 1987. Album je imel prvotno naslovnico Roberta Williamsa, na katerem je bila pošast z noži namesto zobmi, ki napada robota, ki je posilil svetlolasko. Ker se je mnogim zdela preveč izzivalna, so jo zato zamenjali s sliko križa in petimi lobanjami članov skupine, posnetek tetovaže, ki jo ima Axl na roki. Prvotno naslovnico pa so kasneje dodali v knjižico ob zgoščenki.

Prvi singel z albuma je bil Welcome to the Jungle, ki se sprva ni prijel, nato pa je po zaslugi divjega videospota (prvotno so ga vrteli le okoli 4. ure zjutraj, po osebnem posredovanju Geffena pa so ga kmalu začeli vrteti tudi čez dan), postal zelo iskan in zahtevan s strani oboževalcev, ki jih je bilo iz dneva v dan več. Druga pesem s plošče je bila Sweet Child O' Mine, Axlova ljubezenska pesem za njegovo dekle in bodočo ženo Erin Everly. Slavni kitarski rif, ki ga pozna vsak ljubitelj rocka, je Slash napisal po naključju in kljub temu da je nekoč izjavil, da mu je bila "ta pesem še najmanj všeč na albumu", je postala ena njihovih največjih hitov in najbolj prepoznavnih pesmi. Kmalu je izšel še singel Paradise City in album je nemudoma pristal na prvem mestu Billboardove lestvice. Albuma so v svetovnem merilu do danes prodali blizu 30 milijonov izvodov, v ZDA je bil 18-krat platinast, obenem pa velja za najuspešnejši rock prvenec vseh časov.

Gunsi so kmalu začeli plavati na valovih novo pridobljene slave, leta 1988 pa so jih povabili tudi na "zloglasni" festival Monsters of Rock na grad Donnington v Veliko Britanijo, kjer so nastopili ob boku skupin Iron Maiden in Kiss. Zgodila pa se je katastrofa, saj se je več kot 100 tisoč ljudi nagnetlo v ospredje, dva oboževalca pa so poteptali do smrti, čeprav jih je Axl z odra pozival, naj se nehajo prerivati. Mediji so krivdo večinoma zvalili na skupino, češ da ni ustavila nastopa, čeprav je med publiko postalo nevarno vroče. Dejstvo pa je bilo, da člani dejansko niso mogli vedeti, kakšna je situacija pod odrom. S tem in še nekaterimi drugimi incidenti si je skupina počasi prislužila naziv "najbolj nevarna skupina na svetu". Olje na ogenj pa so dolivali člani zasedbe sami, saj so bile poleg horde divjih oboževalk na njihovem sporedu tudi neverjetne količine drog in predvsem alkohola.

Leta 1988 je skupina izdala ploščo G N' R Lies, na kateri so bile štiri omenjene skladbe s prve EP izdaje in štiri nove pesmi. Med njimi najbolj izstopa baladna Patience, največ vroče krvi pa je povzročila pesem One in a Million, v kateri se je Axl neposredno in precej nesramno razgovoril o črncih in istospolno usmerjenih. To je vodilo v izrazito negativno publiciteto, ki je skupino in predvsem Axla označila za homofoba in rasista. Rose je nato leta 1990 v intervjuju zatrdil, da "so obtožbe neutemeljene, saj je tudi Slash napol črn, njegovo besedilo pa se je nanašalo na probleme s predsodki in jih nikakor ni želel promovirati". Gejem se je skušal opravičiti tako, da je izjavil, da sta njegova velika idola istospolno usmerjena pevca Freddie Mercury in Elton John.

Skupina je prejela kar nekaj nagrad, predvsem za prvenec, člani pa so se v javnosti in medijih začeli pojavljati vidno okajeni. Rose jim je nato zagrozil, naj se streznijo, sicer bo razpustil skupino. Zadeve so pripeljale celo tako daleč, da je o tem javno spregovoril, dejstvo pa je bilo, da sta imela Slash in Adler hude težave s heroinom. Slash se je kasneje spravil k sebi, Adlerju pa to ni uspelo.

Ultimativni vrh z Use Your Illusion 1 in 2

Po za silo uspešni streznitvi se je skupina leta 1990 spravila v studio, kjer so začeli delati na najbolj ambicioznem projektu do tedaj. Steven Adler enostavno ni mogel več zdržati tempa, saj so morali pesmi ponavljati tudi več desetkrat, njegova odvisnost od heroina in kokaina pa mu ni več dopuščala, da bi lahko normalno igral. Njegova zameljava je bil nekdanji bobnar zasedbe The Cult Matt Sorum, za katerega je Axl kasneje rekel, da je rešil bend. Malo pred tem so v svoje vrste sprejeli tudi klaviaturista Dizzyja Reeda.

Bend je bil ustvarjalno na vrhuncu, materiala pa je bilo kmalu toliko, da so se odločili, da bodo izdali dvojni album. Skupina je septembra izdala dvojni album Use Your Illusion 1 in 2. Albuma pa sta debitirala na 1. in 2. mestu Billboardove lestvice plošč. S tem so postavili tudi svojevrstni rekord, ki ga doslej še ni nihče podrl.

Kakovost obeh albumov je bila očitna, z njiju pa je bilo tudi cela plejada uspešnic You Could Be Mine (ki so jo uporabili tudi v Terminatorju 2), Don't Cry, November Rain, Yesterdays, Civil War, Estranged, izdali pa so tudi svojo verzijo Dylanove Knocking on Heaven's Door. Gunsi so mejnik postavili tudi z razkošnimi videospoti, ki so bili filmi v malem, sploh November Rain, medtem ko je bil video za Estranged že dokaj pretiran (režiral ga je sam Axl), v njem pa npr. Slash hodi po vodi, Axl pa skoči z letalonosilke in se potaplja z delfini.

Gunsi so se podali tudi na 28-mesečno svetovno turnejo, ki je postala zloglasna predvsem zaradi veliko incidentov na koncertih, še vedno pa velja za najdaljšo rock turnejo v zgodovini. Fantje so s turnejo tudi mastno zaslužili, a so se med njimi začela pojavljati vse večja trenja. Axl, sicer dobro poznan po svojem temperamentu, je tako vedno našel kako težavo. Od varnostne službe do problemov z ozvočenjem, do jeze nad oboževalci, ki so ga snemali ali fotografirali. Med pesmimi na koncertih pa je velikokrat tudi izražal svoje politične poglede ter obračunaval z glasbenimi kritiki ali glasbenimi tekmeci. Turnejo so končali v Buenos Airesu, julija 1993, skupaj pa so izvedli 192 koncertov. To je bil tudi zadnji koncert, na katerem so Slash, Duff, Gilby in Matt zaigrali skupaj na odru z Axlom. Vsaj zaenkrat.

Posebej velja omeniti incident v St. Louisu, kjer je Axl med koncertom z odra skočil na oboževalca, ki je nelegalno snemal koncert. Axl je zato prekinil koncert in rekel: "Hvala za 'usrano' varnostno službo, jaz grem domov!" Po še enem podobnem incidentu je bilo kitaristu Izzyju Stradlinu dovolj, zato je po hitrem postopku zapustil skupino. Kot razlog je navedel "Axlovo neznosno obnašanje (koncerte je redno zamujal tudi po več ur) in njegovo slabo gospodarjenje z bendom", obenem pa je bil trezen težko v bližini okajenega Slasha, Duffa in Soruma. Rose si je nato menda želel, da bi ga zamenjal kitarist Jane's Addiction Dave Navarro, a je na Stradlinovo mesto nato prišel Gilby Clarke, ki je po Slashevem mnenju takrat rešil skupino.

Leta 1992 je skupina nastopila na londonskem Wembleyju na konceru v spomin preminulega Freddieja Mercuryja, pevca skupine Queen, na katerem so zaigrali Paradise City in Knockin' on Heaven's Door. Slash je nato s tremi člani Queenov in Joem Elliottom (Def Leppard) odigral še Tie Your Mother Down, Axl pa še We Will Rock You in tudi Bohemian Rhapsody v duetu z Eltonom Johnom.

Jeseni istega leta so se nato podali še na mini turnejo z Metallico, ki jo je zaznamovala nesreča Jamesa Hetfielda, ki ga je opekla prezgodaj sprožena pirotehnika, Gunsi pa so nato prav tako morali prej zaključiti nastop zaradi tehničnih težav. Oboževalci so znoreli in vse skupaj se je končalo z neredi, prevrnjenimi avtomobili, razbitimi izložbami in požigi.

Novembra 1993 so izdali še zbirko punk in glam priredb, ki so jo poimenovali The Spaghetti Incident?. Na plošči se je znašla tudi pesem Charlesa Mansona Look at Your Game Girl na njegovo lastno željo, čeprav so ostali (razen Axla) protestirali. Axl se je leta kasneje pesmi odrekel in je na novejših serijah albuma ni več. Z albuma je znana predvsem pesem Since I Don't Have You, ki jo je pospremil tudi zanimiv videospot, dejstvo pa je, da nisti slučajno niso dosegli uspeha prejšnih plošč. Situacija pa je pripomogla k še večjim trenjem znotraj skupine.

Premor, razkol in 15 let čakanja na Kitajsko demokracijo

Razmere znotraj skupine so se v letih med 1993 in 1998 toliko poslabšale, da je šlo vse skupaj samo še navzdol. Skupina je konec leta 1994 posnela priredbo pesmi Stonesov Sympathy for the Devil, ki so jo uporabili v filmu Intervju z vampirjem, kar je bila zadnja pesem, na kateri so sodelovali Slash na kitari, Duff na basu in Matt na bobnih. Glarke je odšel že poleti 1994, Slashu je bilo vsega dovolj konec leta 1996, čez nekaj mesecev pa sta odšla še Duff in Matt. Slash je nato do konca tisočletja izdal dve plošči z zasedbo Slash's Snakepit, vsi trije (Slash, Duff in Matt) pa so leta 2002 ustanovili Velvet Revolver in do danes prav tako izdali dva albuma.

V zasedbi je tako od originalne postave ostal le Axl, ki je v nekaj letih zamenjal celo kopico članov, med katerimi sta bila tudi kitarista Robin Finck (Nine Inch Nails) in odštekani kitarist Buckethead. Oboževalci pa so si edini, da nobena od novejših postav ne dosega kvalitete in ne ujame kemije, po kateri so sloveli pred leti, ko so bili na vrhuncu. Založba Geffen je leta 1999 izdala živo ploščo Live Era: '87–'93, zasedba pa se je vmes le nekajkrat pojavila v javnosti in imela nekaj festivalskih nastopov.

Axl je nato razkril, da že od leta 1994 nastaja plošča Chinese Democracy, leta 2005 pa je časopis The New York Times objavil, da je Rose v vsem tem času v snemanje vložil že 13 milijonov dolarjev. Leta 2004 je Geffen izdal tudi kompilacijo Greatest Hits z nekaterimi največjimi hiti, oboževalci pa so postajali glede nove plošče vedno bolj nestrpni. Po nekaj novih festivalskih pojavljanjih in nekaj odpovedih je vse skupaj postalo nekoliko bolj zanimivo, ko so leta 2006 na splet prišli štirje novi posnetki s težko pričakovane plošče (Better, Catcher in the Rye, I.R.S. in There Was a Time). Pesmi je razširila neka njihova "fenovska" stran, prvič pa se je zgodilo, da so neko pesem, ki še ni uradno izšla, vrtele in dale na lestvice tudi nekatere radijske postaje.

Rose je izid albuma napovedoval za konec leta 2006, pred tem pa naj bi odigrali nekaj ogrevalnih festivalskih nastopov. Do izida je minilo še kar nekaj časa, vmes so še nekajkrat na splet prišle nove pesmi, pred izidom pa tudi cela plošča. Album je naposled izšel konec oktobra 2008. Naslovna pesem je dosegla zavidljiv uspeh, tudi kar se tiče digitalne prodaje, sicer pa so kritiki album ocenili v glavnem pozitivno. Oboževalci, ki so na ploščo čakali skoraj 15 let, pa so se razdelili. Eni so menili, da je plošča bleda slika nekdanjih Gunsov, spet drugi trdijo, da je plošča pogumen poskus ponuditi nekaj novega in ne le ponavljanje že znane formule.

Skupino trenutno sestavljajo: Axl Rose (vokal), kitarista Ron "Bumblefoot" Thal in DJ Ashba, ritem kitarist Richard Fortus, basist Tommy Stinson, klaviaturista Dizzy Reed in Chris Pitman ter bobnar Frank Ferrer. Ta naj bi prišla tudi 24. septembra v zagrebško Areno. Ali bo zasedba ostala v postavi tudi za morebitni novi album, je težko reči, kot je težko reči, ali se bo Axl sploh še odločil kar koli izdati. Po 17 letih od razpada najmočnejše postave Gunsov (Rose, Slash, Duff, Clarke, Sorum) pa se mnogim postavlja vprašanje, ali obstaja možnost ,da bi se ponovno združili in odšli na turnejo. No, glede na odnose med Axlom in ostalimi se za to ni bati, saj se pri njem še vedno oglaša zelo velik ego. In če zadeve niso urejene na medosebnem nivoju, tudi na glasbenem najbrž ne bodo nikoli več. Najbrž Axl tudi ni človek, ki bi sploh pomislil na spravo in raje razmišlja o drugih rečeh. Dobro ali slabo, eno je gotovo – če bi do sprave kdaj slučajno prišlo, bi bila to najbrž največja senzacija v novem tisočletju, v nekaj trenutkih razprodana turneja, nekaj sto milijonski zaslužek in nekaj sto tisoč zadovolj(e)nih oboževalcev ...