Pri novem albumu Zucchera ne gre za "črnega mačka", temveč za dejstvo, da gre za album s "črno" dušo, dejstvo pa je tudi, da se temnopolti (predvsem blues) glasbeniki precejkrat med seboj prijateljsko nagovarjajo s "cat". Fornaciari priznava, da je to album, ki ima korenine globoko v afro-ameriški glasbi, album pa je "svoboden kot divji maček". Zvokovno je robat, umazan, celo anarhističen, taka pa so tudi besedila.
Ploščo so producirala tri priznana imena: T Bone Burnett, Brendan O’Brien in Don Was, trije prvokategorniki, ki so se med seboj odlično uskladili, da album zveni raznoliko, a še vedno deluje kot celota, kar je Zucchera zelo razveselilo, kot nam je povedal v pogovoru. Za album je pripravil 40 pesmi in jih nato izbral dvanajst. Pri ustvarjanju ni sledil trendom, če je bil prejšnji album Chocabeck nekakšen izlet v folk zvok, je tokrat precej bolj zvest rhythm & bluesu. Zagotovo pa je svoje dodalo tudi dejstvo, da je album nastajal v Nashvillu. Delal je po zgledu 70. let, z vrhunskimi ameriškimi glasbeniki.
Gre za organski album z izredno malo uporabe računalnikov in umetnih zvokov. Besedilo za Streets of Surrender, ki govori o pariškem terorističnem pokolu, je napisal Bono, sodelovala sta tudi Mark Knopfler in Elvis Costello. Gre za ploščo, polno zanimivih vibracij in nepričakovanih zvokov. Prisluhnite, kaj nam je Zucchero o njej zaupal v pogovoru, in si oglejte videospota!
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.