VIDEO PREMIERA: Vroča kri ledenih metal kraljev!

Singel Gateways zveni epsko, orkestralno, zborovsko, apokaliptično, s Shagrathom na klaviaturah. Zadnjo ploščo ste izdali pred tremi leti, vi pa ste že takoj dejali, da vam je ena ljubših. Zakaj?

V glavnem zato, ker smo na albumu res trdo delali, izgubili smo dva člana in ni le še en Dimmu Borgir album. Želeli smo več orkestra, posvetili smo se podrobnostim, zato je pravzaprav več vsega. Album je dobra mešanica, v katero smo vložili svoj maksimum, zato ga je morda treba slišati desetkrat, da slišite, kaj vse se skriva v njem. Zagotovo se sliši, da smo vanj vložili veliko truda. Na prejšnji plošči sem imel občutek, da so bile določene stvari nedorečene, recimo kar se tiče klaviatur. Tokrat pa je slika bolj popolna.

Plošča, zanimivo, ni predčasno prišla na splet. Očitno imate okoli sebe dobro ekipo, niste delili promo izvodov, imeli ste poslušanja za novinarje. Mislite, da bi se poznalo na prodaji, če bi pred tem prišla v roke piratom? Znano je sicer, da je vaša baza oboževalcev trdna, obenem pa komaj čakajo, da ploščo Abrahadabra dobijo v roke.

Vedno je bilo tako, da so bili albumi na spletu že mesec pred izidom, zato smo imeli tokrat poslušanja po Nemčiji, Norveški in tako naprej. Očitno je doslej delovalo. Slabo je le v tem smislu, da vsi novinarji niste imeli priložnosti slišati celotnega albuma. A tako smo se odločili in zaenkrat nam uspeva.

Mislite, da metal skupine niso tako ogrožene z vedno bolj pogrezajočo se glasbeno industrijo? Metalska publika je vendar ena bolj zvestih, saj še vedno kupuje zgoščenke, DVD-je oz. vse, kar izdate.

Tu imamo srečo, saj so dejansko zelo zvesti in še vedno kupujejo albume, kar je dobro za nas. S ploščo Abrahadabra želimo presenetiti, vse skupaj pa smo ovili v malce skrivnosti. Zunaj je ena pesem, Gateways, kar je za pokušino. Več pa ob izidu albuma.

Seveda prodaja albumov ni več to, kar je bila pred desetimi ali petnajstimi leti. Je sedaj težje biti profesionalni glasbenik, ko je treba igrati na več koncertih, imeti več turnej?

Glasbena industrija gre navzdol, albumi se prodajajo vse manj in manj, hkrati pa vedno več ljudi prihaja na koncerte. Skupini, kot sta Iron Maiden in Metallica, sta v tem smislu še vedno v vrhu. Sedaj imata še precej večjo bazo oboževalcev kot prej. Prav v tem je po mojem trik, da več igraš v živo in tako z nastopom prepričaš svoje občinstvo. Do sedaj je za nas delovalo, težko pa je napovedati, kako bo čez deset let. Zaenkrat nam kaže dobro.

Dobra stran interneta bi torej bila, da z njim dosežete širši krog poslušalcev?

Seveda, v revnejših in bolj oddaljenih deželah je to edini način, da ljudje pridejo do glasbe. Večina ljudi v Nemčiji ali na Norveškem pa si lahko privošči kupovanje plošč. Ali pa naj si ga "zdownloadajo" vsaj potem, ko bi že kupili album, ne prej (smeh).

Posebnost v glasbi Dimmu Borgir je, da uporabljate tako "growl" kot tudi čisti vokal, kar je dokaj redko. Pred tem je bil slednji delo Vortexa, ki pa ga sedaj ni več v bendu. Kako je s tem pri novi plošči?

Imamo kar nekaj gostov na vokalih in niso le ženski (tako kot pri Gateways), pojejo tudi drugi ljudje. Ne bi sicer radi razkrivali imen, naj to ostane skrivnost, ljudje pa tudi posledično o tem še raje razpravljajo. Zdi se, kot da je pri albumu sodelovalo več kot sto ljudi, skratka veliko gostujočih glasbenikov.

Znani ste po močni vizualni prezentaciji, najprej ste bili zvesti črno-beli poslikavi, ki je tipična za black metal bande, na najnovejših promo fotografijah pa sta ustvarili novo, dokaj unikatno podobo. Kaj bodo koncerti na turneji ponudili v vizualnem smislu?

Šli smo v novo smer, tako kot smo veliko eksperimentirali, saj smo se želeli poigrati z oblekami in vizualnimi pripomočki. Prišli smo na idejo, da uporabimo belo barvo, belo usnje in ustvarili nekakšen izgled jamskega človeka, zares "leden" izgled, živalske kože in glave na naših opravah in podobno. Izgleda precej kul, obenem pa je novo, nekaj, kar ljudje do sedaj še niso videli, in upamo, da si bodo to zapomnili tudi čez nekaj let. Podobno bo tudi v živo, imamo nov izgled, uporabili pa bomo tudi določene nasnete orkestralne dele, kar doslej ni bila naša praksa. Da bo zvenelo podobno kot na plošči, a ne le klaviature, tudi orkester. Slednjega si na turneji pač ne moremo privoščiti. Za to bi potrebovali pet avtobusov in bi bil prevelik finančni zalogaj. To je ena od slabih plati, če uporabljaš tako številčno zasedbo na plošči.

Kakšno je vaše mnenje nekaterih skupin t. i. prve generacije norveškega black metala, da glasba skupina, kot sta npr. Dimmu Borgir ali Satyricon, v bistvu ni več black metal?

To so ponavadi opazke 18- ali 19-letnikov. Rad bi videl, kaj bodo oni počeli, ko bodo stari 35 let in bodo imeli družine in otroke. Kako bodo šli na turnejo, pili pivo, vsak dan igrali black metal in peli o satanu (smeh). Take kritike se nas res ne dotaknejo. Nič nimamo za dokazati, v tem poslu smo že dolgo časa in nam še vedno gre dobro. Po drugi strani pa svoje glasbe ne vidimo kot black metal stare šole, gre za simfonični black metal. Gremo v nove smeri, odkrivamo nove načine. Recimo s klaviaturami, kar včasih ni bilo dovoljeno, potem čiste vokale, kar je prav tako bilo predmet diskusij. Vedno smo bili precej kontroverzna skupina, ljudje so veliko govorili, sami pa se temu lahko le smejimo.

Se pravi je edina razlika, da je vam v resnici uspelo, sta mega zvezde, prodali ste preko milijon albumov, nekateri pa za tem zgolj stremijo, zato ste v njihovih očeh "prodane duše"?

Glasbe ne delamo zato, da bi jo prodali, delamo glasbo, ki nam je všeč in jo želimo delati. Veliko na nas vpliva heavy metal thrash in black metal. Četudi bi prodali le 200 kopij, bi še vedno delali to glasbo. Ker pa se tudi dobro prodajamo, pa se lahko tudi v glasbenem smislu razvijamo, si privoščimo dober studio, orkester, zbor in tako naprej. Nikomur ne vsiljujemo svoje glasbe, po drugi strani pa ima vsak pravico do svojega mnenja.

Sam ne izhajam iz strogo metalskega sveta, a lahko rečem, da precej lažje poslušam glasbo Satyricon ali Dimmu Borgir kot npr. Darkthrone, Emperor ali Mayhem. Morda tudi zaradi tega, ker ste se vi razvijali, oni pa pravzaprav ponavljajo isto formulo vedno znova in znova?

Če igraš glasbo, kot jo imata Darkthrone ali drugi bendi stare šole, potem moraš igrati dokaj preproste rife, uporabljati dva ali tri akorde, kar ni kaj prida izziv. Kar je v redu za Darkthrone, jaz pa raje igram bolj tehnično zahtevne stvari, saj mi kot kitaristu to precej bolj ustreza. Tako dobim precej boljši občutek, hkrati pa nas ta kompleksnost potem loči od drugih black metal skupin. Konec koncev pa je vse le stvar okusa, kaj ti je všeč oz. kaj ne.

Z leti ste se razvijali, vedno stremeli k novim stvarem, z različnimi pristopi. Kaj je pravzaprav tista sila, ki žene vašo kreativnost?

Vedno hočeš biti boljši kot na prejšnji plošči. Tako pač je, skušaš iti naprej z vsakim albumom, res pa je tudi, da ima vsak bend svoje vzpone in padce. Nemogoče je, da bi se ves čas samo izboljševal.

Vaši videospoti so res nekaj posebnega, čeprav jih niti nimate toliko. Kako resnična je vsa protikrščanska in satanistična simbolika ali gre to pač k imidžu black metal skupine?

Seveda je to pomembno. Bistvo black metala je, da imaš mračno sporočilo. Glasba je pravzaprav drugotnega pomena. Raje imam country skupino, ki poje o satanu, kot pa black metal skupino, ki poje o nečem zelo veselem in pozitivnem. Gre za ekstremno glasbo in prav taka mora biti tudi vizualno podoba. V prvi vrsti pa je pomembno sporočilo.

Torej ne gre za protikrščansko držo, gre za nasprotovanje kateri koli veri. Kakšno je vaš osebni pogled na religijo?

Sam se držim načela, da ne verjemi nobeni stvari, ki jo je napisal kak drug človek, saj se take zadeve nenehno spreminjajo. Tudi Biblijo so večkrat popravljali, zato je vse skupaj eno sranje. Sicer pa najdemo negativne aspekte v prav vsaki religiji, sam pa menim, da je bolje najti svojo stvar in smisel, kot pa da sledimo drugim. To je skoraj podobno, kot da bi sledili diktatorju.

Nekoč ste dejali, da vidite black metal kot "zlobno" glasbo in da so pomembni ljudje, ki stojijo za svojimi prepričanji in se v tem smislu jemljejo zelo resno. Vidite tudi glasbo Dimmu Borgir skozi to prizmo?

Dimmu Borgir je v mnogih pogledih zelo zlobna skupina, a si ne vsiljujemo, da morajo biti vsi kitarski rifi zares temačni. Nekateri so precej "srečni", razigrani, žalostni. V teh pogledih se ne omejujemo. Odvisno, kakšne volje smo. Naše bistvo pa je seveda biti zloben v sporočilu, besedilih in v vizualnem smislu. In seveda, da nas ljudje tudi tako dojemajo.

Je težko usklajevati družinsko življenje s turnejami in dejstvom, da ste veliko od doma?

Težko je, če si npr. od doma po devet tednov, saj se zadeve dogajajo tudi doma. Po drugi strani pa je to služba, če bi bil v vojski, bi recimo moral za pol leta v Afganistan, kar je še precej hujše. Ko smo doma, smo doma, ko smo na turneji, pa na turneji. V vsakem primeru živimo na polno. Po drugi strani pa imamo najboljšo službo na svetu, potujemo, igramo in srečujemo oboževalce. Kar je super!

Nazadnje ste bili v Sloveniji lansko leto, na Metalcampu, a je bilo tako, da so vam izgubili opremo. Kdaj bomo v Sloveniji spet lahko videli vaš koncert v polnem sijaju? Na Metalcampu 2011?

To bi mi bilo zelo všeč, saj gre za enega meni ljubših festivalov, Slovenija pa mi je, vsaj kar se tiče naravnih lepot, ena najlepših dežel, kar sem jih kdajkoli videl. Ko smo se vozili z letališča na kraj nastopa sem se čudil, kako da nihče od nas še ni slišal za to državo. Res je lepa. V bistvu je ena od zadnjih dežel, ki nas je res navdušila. Treba bo priti na počitnice.