VIDEO: Magrateja nas vodi v neznano

Skupina Magrateja iz Litije se kot planet iz Štoparskega vodnika po galaksiji, od koder je prevzela ime, skriva v malo znanem in redko poseljenem kotičku vesolja, kjer vadi v studiu, ki so si ga člani sami uredili v gradu Ponoviče.

V zasedbi so Evgen Malis (klaviature),  Sašo Prijatelj (kitara), Dejan Baš (baskitara) in Damjan Štritof (bobni), lani pa se jim je pridružila Tina Adamlje,  da je v skupini zavel nov, svež veter. S spremljevalnima vokaloma pa vnašata dodatno svežino še Patricija Selan in Barbara Osolnik. V tem času se je iz medsebojnega tipanja različnih glasbenih korenin članov razvila v homogeno celoto, ki se prešerno sprehaja med različnimi vzdušji na paleti od rocka do jazza in se ves čas neizogibno naslanja na funk kot zanesljivo sestavino, ki po eni strani nudi trdno oporo v ritmu, po drugi pa vsem članom mestoma prosto pot za izražanje. Besedila so delo Barbare in Žive Lukač ter Marka Djukića, glasba pa je delo ostalih članov skupine.

V decembru 2013 je skupina z novo pevko Tino realizirala že starejšo idejo in posnela pesem Pot v neznano. Lahkotna skladba govori o tem, da se je treba včasih prepustiti toku življenja in si nabrati zvrhan koš doživetij, novih življenjskih izkušenj in svežih moči za premagovanje preprek, ki nam jih postavlja vsakdan.

Nevsiljivost, neizumetničenost in raznolikost skladb pa je tudi posledica njihove značajske barvitosti in odprtosti, ki po eni plati temelji na medsebojnem poslušanju, po drugi pa uspe – ko skupina ne more sama zaključiti celote – privabiti sorodne duše, ki prispevajo druga glasbila, spremljevalne vokale, besedila in celovito zvočno sliko, ki je ni mogoče narediti brez odličnega tonskega mojstra Janka Kežarja.

Če poznamo ta vidik Magrateje, potem eklektičnost njihove glasbe ni ne presenetljiva ne moteča. Pravzaprav je odsotnost izrazitejše usmeritve in namenskosti za marsikoga osvežujoča – vsaj za tiste, ki razumemo, da eni pač radi ustvarjajo fjorde, drugi pa savane.