Sunrise Avenue: O ženskah z majhnimi možgani in tetovaži namesto zaročnega prstana

Finski zasedbi Sunrise Avenue je po slabih dveh desetletjih od nastanka uspel veliki met. Pesem Hollywood Hills se je najprej prijela v Nemčiji in se kot blisk predvsem po zaslugi MTV in komercialnih radijskih postaj razširila po vsej stari celini, kjer jih na njihovih koncertih navdušeno spodbujajo vreščeče najstnice in najstniki.

Pevec Samu Haber, čigar šarmantno globoki glas zašibi prenekatera ženska kolena, nam je v pogovoru razkril, da sicer bend razmišlja po rockersko, a da so precej pop, seveda v smislu popularnosti. Poleg omenjenega superhita so znane tudi njihove pesmi, kot so Fairytale Gone Bad, Forever Yours, Welcome To My Life in druge. Samuja ne skrbi, da bi ostali "one hit wonder". Razprodani so menda že do maja prihodnje leto, Amerika pa jih ne zanima.

Prijetnemu popoldanskemu druženju ob bok nam je zaupal tudi svoj pogled na ženske in kakšno mora biti dekle, da pritegne njegovo pozornost. Ker je znano, da je pravi "šopoholik", smo ga povprašali tudi glede nakupovanja, več pa si oglejte v intervjuju!

Rockerski festival, ki smo ga čakali?

Sunrise Avenue so bili kajpada tudi glavne zvezde na Rock music festu, ki naj bi bil "končno pravi rockerski festival v Ljubljani". Vsaj tako so ga oglaševali. Tovrstni festivali so ponavadi na prostem, tokrat pa se je organizator odločil drugače in dogajanje preselili v eno od hal Gospodarskega razstavišča, ki žal slovi tudi kot ena najmanj akustičnih dvoran daleč naokoli. Kaj je bil vzrok za odpovedi nastopov zasedb Let 3, Van Gogh in Adam, ne bomo razglabljali, dejstvo pa je, da je bil lanski festival Mars z Mobyjem na čelu precej boljša koncertna izkušnja ravno zato, ker so ga postavili na dvorišče istega razstavišča, in ne med odmevajoče stene iz kovinske konstrukcije. S stropa so sicer visele rjuhe oz. nekakšne "plahte", kar pa k čistosti zvoka ni kaj dosti pripomoglo. Če je bil vokal še za silo razumljiv neposredno pred zvočnikom ali ob strani, sta ga na sredini, ko naj bi človek slišal celotno zvočno sliko, povozila donenje in skoraj nerazpoznavna zmes basov, kitar in ostalega hrupa. Škoda.

Večer so začele domače sile, saj so se med šesto in deveto uro zvrstili Yulia Shmidt, The Toronto Drug Bust, Billysi in Tide. Vsak je oddelal svoje pol urice, dvorana pa je postajala vedno bolj zadušljivo vroča. Ko se je kazalec začel nagibati proti deseti uri, so na oder stopili Kory Clarke in njegovi Warrior Soul. Hard rock v najboljši maniri osemdesetih, ki ga izvajajo, je sicer soliden, a kaj ko smo ga pri takem ozvočenju oz. taki akustiki komaj kaj lahko razločili.

Kot vedno so že sicer dobesedno vročo halo še bolj zagreli primorski žurerji in veseljaki Elvis Jackson, ki jim festivalski odri (kot tudi klubski nastopi) res niso tuji. Ena najbolj delavnih skupin na domači scena ne zna razočarati. Žur se je bližal vrhuncu, prostor pa se je polnil z vedno več najstnicami in najstniki (nekateri v družbi staršev), ki so čakali na pozno uro, pol ure po polnoči, ko so sledile zvezde večera.

Sunrise Avenue, mokre sanje številnih deklet, kako tudi ne, postavni svetlolasi Finci s Samujem Haberjem na čelu, so trenutno vroči kot le malokdo. Pop rockerji, bolj pop kot kar koli drugega, imajo megahit Hollywood Hills, ki jih je ponesel med najbolj zaželene v srcih sodobne mladine. Mlade Slovenke in Slovenci, če sodimo po odzivu, očitno niso izjeme.

A po začetnem navdušenem odzivu nas je čakalo pravo "presenečenje". Samu, ki je očitno velik "fan" Jona Bon Jovija, (tako kot njegov rockerski idol ima tetovažo z znakom Supermana) je začel med njihovimi pesmimi prepevati odlomke drugih hitov. Ušesa marsikoga niso mogla verjeti, ko so nato začeli preigravati pesmi Scorpions, Inner Circle, Rihanne, Bon Jovija, Bruna Marsa, Lady Gaga, Adele, Boba Marleya, Alicie Keys in tako naprej. "Oskruniti" so si dovolili celo Bohemian Rhapsody zasedbe Queen, Odo radosti, kan kan, za konec pa še Metallicino Enter Sandman.

Vse v redu, vse za dober žur, a tovrstno "medley-terasno" preigravanje tistega, kar je pač "in", nedvomno bolj pritiče kakemu bendu, ki igra priredbe, kot pa resni zasedbi. No, bend te vrste je bila tribute zasedba Maybe Winehouse, ki je nastopila po drugi uri zjutraj. A niti ni pomembno, najstniki, ki so si pri starših izprosili, da so bili lahko zunaj do druge ure zjutraj, so dobili svoje. Hollywood Hills, Fairytale Gone Bad in še kaj. In večina je domov odšla potešena in srečna.

Koliko občinstva je počakalo solidno slovensko-hrvaško zasedbo Lollobrigida med četrto in peto uro zjutraj, pa si niti ne drznemo pomisliti. Morda bi o tem, če namerava festival nadaljevati, moral premisliti organizator.