Ko se koncert začne točno ob uri, potem vemo, da imajo tudi izvajalci na odru spoštovanje do poslušalcev in ne le obratno. Ob osmi uro so najprej oder zavzeli domači rockerji Tide, ki so predstavili pesmi z najnovejše plošče No. 4, med katerimi je še najbolj "zažgala" udarna Riot Act, pevec Kevin Koradin pa se je javno zahvalil Slashu, ki je bend menda izbral za predskupino. Po solidno oddelani pol ure pa je bil čas, da so oder v nabito polni mali hali v Tivoliju počasi začeli pripravljati za zvezde ali bolje rečeno zvezdo večera.
47-letni Slash, s pravim imenom Saul Hudson, ki je zaslovel z Guns N' Roses, je v življenju dosegel praktično vse, od neznanskega uspeha, milijonov prodanih izvodov albumov, pa do grammyja in rock'n'roll aleje slavnih. Po letu 2005, ko je obiskal Križanke z Velvet Revolver, je tako vnovič stal pred nami. S svojo kitaro. Tokrat z Mylesom Kennedyjem (Alter Bridge) na vokalu, bobnarjem Brentom Fitzom, basistom Toddom Kernsom, članoma skupine The Conspirators, ter z mladim ritemkitaristom Frankom Sidorisom. Slovenci smo se spet pokazali, da prisegamo na "preverjene" znamke (spomnimo se le Whitesnake ali Billyja Idola) in Slash zagotovo spada med njih. Partije, na kateri smo lahko slišali pesmi Guns N' Roses (GNR), Velvet Revolver, Slash's Snakepit in tudi z njegovih dveh albumov v samostojni karieri, predvsem z zadnjega Apocalyptic Love, namreč ne gre izpustiti.
Solidna zvočna slika je že takoj na začetku ponudila enega od hitov legendarnih GNR, in sicer Nightrain, ko so se zbudili tudi prvi kriki navdušenja. Sledil je sprehod čez nekatere novejše pesmi, a ne gre posebej poudarjati, da so najbolj zažgale prav pesmi GNR, saj smo lahko v dveh uraj slišali nekakšen mini "najboljše od". Mnoge je presenetila izvedba Civil War ter skoraj 15-minutna Rocket Queen, v kateri je Slash pesem povsem odpeljal nekam stran, a se je nato po skoraj 10-minutnem "jammanju" le vrnil v pesem in "užgal" še uradno solažo, ki jo vsi dobro poznamo. Za polno mero "gunsovske" nostalgije pa so postregli še s "svetim trojčkom", najprej Sweet Child O' Mine, v dodatku pa še z Welcome To The Jungle in Paradise City. Prav dodatek je najbolj razmigal občinstvo, ki sicer tekom celotnega koncerta ni pokazalo kaj prida navdušenja, razen ob nekaj trenutkih, ko je Slash kaj povedal v mikrofon in ko je bilo treba bend priklicati nazaj na oder za dodatek. Težko je reči, ali je to sindrom slovenskega občinstva ali kaj drugega, a takoj ko je skupina zaigrala kakšno od mirnejših pesmi (z izjemo vsem dobro znane Sweet Child O' Mine) so nekateri neusmiljeno žvižgali, kar nekako ni izpadlo "kul", prav tako niso bili na mestu žvižgi, ko je Slash npr. improviziral in soliral, a to določenim "pogumnežem" očitno ni bilo všeč. Sploh, če upoštevamo dejstvo, da Slash ni zgolj stipovski lik v črnem cilindru, z bujno grivo, sončnimi očali in zdaj že nekaj let brez cigarete. Da je v njem še vedno neka otroška radost, je dokazal, ko je poskakoval na odru ter nato tudi z račjo hojo v stilu Chucka Berryja poziral svoje sanje kitarskega heroja. Da, Slash je celo tako velik kitarski heroj zadnjega četrt stoletja, da ima svojo videoigrico. Sam je bil menda povsem fanatičen igralec igre Guitar Hero, dokler niso v tretjem delu dodali tudi njega. Potem je prenehal, saj je dejal, da se mu zdi čudno, da bi se igral sam s sabo.
Myles Kennedy, pevec zasedbe Alter Bridge, je sicer sodeloval že pri eni pesmi pri prvem samostojnem albumu Slasha, pri Apocalpytic Love pa sta večino pesmi napisala skupaj. Njegov glas je precej visok, tako da pravzaprav zelo dobro odpoje tudi pesmi GNR, nemara dandanes celo bolje kot Axl Rose, ki ni več v ravno vrhunski formi, v kakršni je bil v devetdesetih. Kennedyju gre priznati, da je na vokalu zelo suveren, pesmi GNR pa izvede z veliko občutka in tudi veliko spoštovanja. Velika večina obiskovalcev je bila zato najverjetneje pozitivno presenečena, obenem pa je bend postregel, kar se je od njega pričakovalo in še več. In razen srebrnih konfetov na koncu Paradise City ta minimalistčni koncertni šov z ozadjem v stilu naslovnice zadnjega albuma ni postregel s posebnimi vizualnimi presežki. Čisto dovolj je bila že Slasheva prezenca, njegov klobuk, "čupa", očala, zvok njegove kitare in nekaj poziranja. In seveda čisti rock'n'roll. Pa četudi minus cigareta.
Od drog, alkohola in cigaret je tako v rockerskem življenju človeka, ki je bil nekoč zaradi ekscesnega življenja že tako na robu, da so mu morali pred desetletjem vstaviti srčni vzpodbujevalnik, ostal zgolj rock'n'roll. In to je stvar, v kateri Slash in kompanija svojo nalogo opravljajo več kot odlično. Predvsem in tudi zaradi njih še vedno živi dobri stari rockerski duh, saj je Slash izvrsten zgled mlajšim generacijam, ki se seznanjajo in na novo srečujejo z rock glasbo. Sploh zdaj, ko je divje dneve žuriranja, popivanja, drogiranja in še česa zamenjal z zdravim načinom življenja.
"Super ste, lahko bi igrali celo noč! Upamo, da se kmalu spet vrnemo, kar se bo prej ali slej zgodilo," je vzkliknil na koncu koncerta. In da je Slash zares kul, pa lahko potrdi še kaka petdeseterica ljudi, ki si je za misijo po koncertu vzela, da ga bo počakala in poprosila za avtogram. Po kaki uri in pol je zares prišel in vsem ljudem, ki so ga poldrugo uro čakali in zmrzovali, od prvega do zadnjega, podpisal avtogram. Pošteno. Da je večina omenjenih domov odšla s prešernim nasmeškom, vrednim Prešernovega praznika, niti ni treba posebej omenjati. Sicer pa vse pove njegov zapis na Facebooku: "O tej turneji ne morem reči niti ene negativne stvari. Slovenska publika je bila nenadkriljiva. Kako je**no dobra energija!"
Kaj nam je Slash zaupal v intervjuju, pa si oglejte v videu!
KOMENTARJI (43)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.