Po štirinajstih letih je spet v naše kraje prišla legendarna Patti Smith, ki je ni treba posebej predstavljati. Ženska, ki je tlakovala pot številnim kasnejšim kolegicam v rock glasbi, umetniška duša, v kateri še vedno tli, kaj tli, gori duh enotnosti in prepričanje, da združeni "ljudje imamo moč", da naredimo velike spremembe.
Album Horses je izšel decembra leta 1975, tik pred tem, pa je bila zabava v stanovanju Allena Ginsberga, ki so jo priredili v čast Boba Dylana, ki se je pripravljal na odhod na turnejo The Rolling Thunder, kamor je povabil tudi Patti, ki pa se je zavedala, da je čas, da se posveti svojemu delu in se je raje odločila za snemanje plošče, ki jo je tudi najbolj proslavila tako kritiško kot pri oboževalcih.
Koncert v Križankah je pričela z legendarnim verzom pesmi Gloria "Jezus je umrl za nekogaršnje grehe, a ne za moje" in takoj požela ovacije, skratka vrhunec, ki ni pojenjal celotno uro in pol. Kitarist Lenny Kaye je suvereno držal "špuro" celotnega koncerta, glas Patti pa je še vedno močan kot glas kake štiridesetletnice, s to razliko, da jih ima sama skoraj tri desetletja več.
"Življenje je čudovita stvar, zato si želimo, da bi znotraj njega naredili kar najbolje zmoremo. Ni važno, kaj počnemo, lahko si umetnik ali pek, mama ali vrtnar. Vsak ima življenje in možnost, da iz njega naredi kar največ lahko," je prepričana umetnica, ki je v uri odpela celotno ploščo in se v pesmi Elegie, ki je sicer posvečena Jimu Morrisonu spomnila številni padlih glasbenih herojev od Ramonesov, Louja, Reeda, Kurta Cobaina pa vse do Amy Winehouse.
V dodatku je Kaye s kolegi iz skupine odigral venček uspešnic legendarne zasedbe Velvet Underground (tudi I'm Waiting for the man in White Light/White Heat), za sam konec pa še himnični Because the night, People have the power. Za sam konec je sledila še energična My Generation zasedbe The Who, ko je rock upornica tudi pokazala, kaj je to pravi upor in jezno potrgala strune na svoji kitari.
Smithova tako s svojo glasbo kot s svojimi parolami, ki jih nekatere že desetletja samozavestno in strastno zagovarja in izreka v javnosti in na koncertih so morda celo preveč "utopične", da jim je težko verjameti, vseeno pa velja, da bi se marsikdo lahko navzel optimizma, medsebojne povezanosti in ljubezni, ki jih je čutiti v njenih besedah.
"V pesmi People have the power (Ljudje imajo moč), pojem, da ljudje niso ovce, ali sužnji korporacijam, vojski. Ljudje v velikem številu imajo sposobnost, da naredijo veliko spremembo. Včasih si mislimo, kot posamezniki, kaj pa lahko naredimo, a združeni, smo zelo močna sila. Dokler so dobri ljudje živi, še vedno obstaja upanje za človeštvo!" nam je povedala legendarna glasbenica. In s takim optimistično prijetnim občutkom je marsikdo ta večer odšel proti domu.
Kaj nam je še zaupala v ekskluzivnem pogovoru pred tokratnim koncertom, pa si prisluhnite v posnetku!
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.