Nelly Furtado. Letnik 1978. Pevka portugalskega rodu, ki je že kot mala deklica vedela, da bo nekoč odšla na turnejo in nastopala pred veliko množico. V najstniških letih je opazila, da na televiziji ni veliko Portugalcev, zato je prisegla, da bo njej to uspelo. Uspelo pa ji je že ob prelomu tisočletja, ko je izdala album Whoa, Nelly!, na katerem sta uspešnici Turn Off The Light in I'm Like A Bird. Za slednjega je prejela tudi grammyja. Uspeh za Nelly ni prišel naključno, saj jo odlikujeta neverjetna pozitivna energija in prepričanost, obenem pa je izvrstna avtorica pesmi, ki se veliko smeji. "Očitno imam to po moji mami in tetah. Smejijo se zelo naglas in veliko. Kot čarovnice, dobre čarovnice!" nam je zaupala v intervjuju. Nelly pa je kljub uspehu uspelo zadržati velik del zasebnosti, saj poleg uspešne kariere brez težav krmili tudi družinsko življenje in je živ dokaz, da lahko, kot pravi, "medije natreniraš, da poročajo o tistem, kar sam hočeš". Zato ni tarča rumenih časopisov in ji ni treba polniti stolpcev z "dramo" v zasebnem življenju, temveč se v njenem primeru vse vrti okoli glasbe.
V Slovenijo je prišla prvič, v okviru promocije lani izdanega albuma The Spirit Indestructible pa je nastopila v mali dvorani Hale Tivoli. Lično, nekoliko morsko-zasanjano navdahnjeno okrašen oder je nakazoval, da je pred nami duhovno obarvan večer. Začela je z naslovno pesmijo novega albuma, nadaljevala pa s skladbama Waiting For The Night in Say It Right. Kmalu je postalo jasno, da je Nelly, čeprav je v poldrugem desetletju iz deklice postala ženska, ki točno ve, kaj hoče, še vedno isti razigrani duh, kot jo vsi najbolje poznamo. Še vedno skače po odru, čeprav se pri 34 letih morda malce bolj utrudi kot pred desetimi leti, je priznala. Poje kot slavček, sploh kot kaj zapoje v španščini, ki ji je blizu. Slovenci, med katerimi je prednjačila mladina, predvsem hčerke z mamami, so jo toplo sprejeli, pesmi, kot so I'm Like a Bird, All Good Things (Come To An End) in v rockerskem slogu predelana Turn Off The Light, pa so minile ob vsesplošnem ploskanju, rajanju in veliki enosti src.
Prav iskrena srčnost je nekaj, česar Nelly res ne primanjkuje in kar nesebično deli s svojim poslušalstvom. Da jo zanima tudi Slovenija, je dokazala, ko se je med intervjuji pozanimala o ljubljanski Emoni in o najstarejšem glasbilu na svetu, koščeni piščali, izdelani iz stegnenice mladega jamskega medveda, ki naj bi bila stara več kot 50 tisoč let. To je organizatorje navdihnilo, da so Nelly priskrbeli repliko piščalke, česar se je zelo razveselila, obenem pa ima zdaj lep spominček, ki jo bo še kdaj spomnil na Slovenijo.
Nelly je koncert suvereno in korektno pripeljala do konca uradnega dela že po uri in petnajstih minutah, ko je odpela Mysterious. Njen seznam pesmi je pravzaprav temeljil na največjih uspešnicah in sploh ne toliko na zadnjem albumu, v dodatku pa postregla še s priredbo Madonnine Like A Prayer ter za sam konec še s skladbo Maneater. Vse skupaj natanko uro in pol. Pop koncert, na katerem prednjači glasba in ne toliko bleščeči kostumi, je marsikoga vrnil za desetletja nazaj, v najstniška leta, ko je morda norel na Nelly, zdaj pa so te navdušence na koncert morda "spravili" že njihovi otroci. Nelly pa trdno ostaja v sedlu svoje kariere, njen talent in kreativnost ter pripravljenost, da ves čas v glasbi poskuša nove in nove stvari, pa ji zagotavljajo, da bo tam še dolgo časa. Več o njej, njeni glasbi in karieri, pa izveste v intervjuju, ki smo ga opravili pred koncertom!
KOMENTARJI (60)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.