To nam je med drugim na tiskovni konferenci razkril Andrej, ki je svoj album, na katerem je osem pesmi, predstavil tudi skozi videoposnetke s snemanja v znanem londonskem studiu.
Da je album posnel v Abbey Road Studios se lahko zahvali svoji nezamerljivosti. "Pred osmimi leti sem s pianistom Deanom Rossom in producentom Robom Cassom dobil v njegovem nekdanjem studiu in v 14 dneh nismo nič naredili. Ostal je nek grenak priokus. Dean me je poklical in rekel: 'Najin človek dela na Abbey Road. Pojdiva ga obiskat, zmeniva se'. Kasneje mi je dejal, da se mu je zdaj, ko je to uspelo, skala odvalila od srca, saj je imel nek občutek krivde, da je on takrat malo 'zasral', čeprav mislim, da ni in da je šlo samo za splet okoliščin," nam je pojasnil kantavtor.
V studiu je bil po njegovih besedah album zelo hitro narejen (posnet je bil v prvem tednu v aprilu letos), v glavi pa je nastajal tri leta. "Neke stvari, ki sem jih uporabil, so še starejše. Vsaka pesem mora namreč zoreti. Ne moreš se usesti in jo napisati, od nekje prihaja. Ima korenine. Mi samo jabolka poberemo, korenine so pa leta nazaj," nam je razkril Šifrer, katerega najljubša skladba z albuma je Srce in razum, "predvsem zaradi čudovitega igranja Richarda Thompsona in zaradi strukture, ker je najprej kitica, refren, kitica, potem je bridge, nato pa solo in referen, saj še nikoli ni nič podobnega naredil."
Na naše vprašanje kaj bolj prevlada pri njem - srce ali razum – pa nam je odvrnil: "Zelo odvisno od časa in situacije. Težko je reči. Moram pa reči, da me je v življenju srce večkrat odpeljalo. Razum je boljši za kesanje. Srce se ne kesa, razum pa. Še vedno sem naiven, ne znam se vedno kontrolirati, pa bi se človek pri 60-ih letih moral malce že znati. A nočem ubiti otroka v sebi, ker vem, da bo samo tako šlo naprej. Nekateri ljudje nikoli ne odrastejo in pri meni je to kompliment," nam je dejal Andrej.
V času od zadnjega albuma se je predvsem veliko dogajalo v Andrejevem zasebnem življenju. V treh letih je namreč trikrat postal dedek (sinova žena Julija je leta 2012 rodila hčerko Frido, 11. avgusta letos pa še hčerko Eleno, včeraj pa je njegova hči Eva rodila sina Adama).
Pri albumu so sodelovali Jani Hace, kitarista Richard Thompson in Adam Lamprell, pianist Dean Ross ter spremljevalni pevki Chermain Elliott in Tracy Chin, za produkcijo je poskrbel Rob Cass, za mastering pa Martin Žvelc.
Jani Hace in Andrej Šifrer sta se povezala preko Alenke Godec, ko sta iskala kvalitetnega tekstopisca za nove skladbe za njen novi album, ki ga producira Hace. "Andrej me je nato povabil k sodelovanju pri njegovem novem albumu in tako se je vse skupaj začelo. Zame je on eden največjih tekstopiscev. V tem letu sem se od njega precej naučil. Zame je bila to zelo lepa izkušnja. Ko sem ga posnel z akustično kitaro, sem to položil na računalnik in začel samo barvati zraven. Zelo lahko se je lotiti takšnih pesmi, kjer so zgodbe jasne in ki ponujajo nešteto nekih podtonov," nam je razkril Jani, delo v Abbey Road Studios pa opisal kot uresničitev sanj. "Jaz sem začel vse dojemati z The Beatles. Ko sem bil mulec in sem začel s tem, si nisem niti v sanjah predstavljal, da bom kdaj lahko vsaj blizu temu. Zdi se ti namreč tako daleč. In tudi precej idealiziraš te idole. Ko se ti enkrat zgodi, da lahko tam delaš, ti to da neko samozavest, da lahko te stvari počneš kjerkoli na svetu. Slovenci vedno iščemo neko samopotrditev od drugje. Ko pa prideš v eno takšno okolje, pa enostavno vidiš, da ni pomembno, od kje si, kdo si, kaj si, ampak samo, kaj znaš in ali tvoje delo kdo ceni," nam je povedal Hace.
Zakaj se je moral Andrej ščipati v Abbey Road Studios in ali znani obrazi bolj poslušajo srce ali razum, pa si oglejte v videoprispevku!
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.