VIDEO in FOTO: Kakšne sanje sanja zasedba Torul?

Glede na prva dva albuma, v čem vidite napredek, razvoj, kam z novim albumom pelje glasbena pot Torul?

Torulsson: Novi album Tonight We Dream Fiercely (dalje TWDF) je nadaljevanje naše zgodbe, našega zvoka. Gre za še nekoliko bolj homogen album, kot je bil prejšnji, zelo uspešni In Whole. Tudi odzivi na novi album so odlični – tuje recenzije so več kot pozitivne. Tokrat pa smo uporabili bolj malo kitar, zvok je bolj umazano sintetičen, elektro, bučen in grob na drugačen način kot kitarski. TWDF si verjetno zasluži poslušanje na kakovostnem sistemu, saj smo se tudi pri produkciji zelo potrudili.

V enem od tujih intervjujev ste dejali, da vas "fikcija ne šokira toliko kot današnja družba". Lahko malce razložite, tudi v kontekstu vaših besedil?

Torulsson: To je mišljeno pravzaprav dokaj široko. Na primer, v filmu lahko glavni junak "šicne" 20 ljudi in ker nekako čutimo oziroma vemo, da je to fikcija, niti ne trznemo oziroma tudi če, se občutki po dnevu ali dveh umirijo. V resničnem svetu je drugače. Najbolj pač boli in zadane realnost, prave bitke v tem času, pravi problemi, neizprosnost teh časov. Briga me, kako eksplicitni so prizori v kakšni grozljivki, dokler ni to dosledno po resničnih dogodkih, nima neke prave teže.

So tudi zato vaše "sanje" takšne kot pravi naslov albuma, divje in agresivne?

Torulsson: Naslov ne napeljuje toliko na divje in agresivno, bolj na intenzivnost. Je tudi vabilo poslušalcem k intenzivnemu poslušanju albuma, k odprtosti in doživljanju. Površnost tu ni zaželena, pesmi na TWDF niso zmetane skupaj, ampak skrbno pripravljene, kar je pri formatu albuma zelo pomembno in tudi v današnjih časih pravzaprav izginja. Album mora imeti svojo zgodbo, "flow". Ljudje, ki so že slišali album, pravzaprav poročajo o tem, da jim je naslov zelo ustrezen.

Zanimivo je, da se morda ponavlja fenomen Silence ali Niowt, ko ste kot bend in kar zadeva glasbo precej bolj kot v Sloveniji prepoznavni in cenjeni v tujini, predvsem v Nemčiji. Je tam boljši trg oziroma občinstvo za vašo glasbo?

Torulsson: Ne gre za "boljši", ampak večji. V Sloveniji pač ni kritične mase za vse, kot tudi je primerljivo v manjših državicah. Preprosto ni dovolj občinstva za vsako zvrst. Trenutno smo ravno na evropski turneji. Zelo radi sicer nastopimo na domačih tleh, ker k sreči tudi tu pride dovolj občinstva, ampak v nastopanju zgolj v Sloveniji ne vidimo smisla glasbenega obstoja, imamo tudi "srečo", da nas res dobro sprejemajo in kot vse kaže, bomo v prihodnje še več nastopali v tujini.

Kakšna je zgodba z Infacted Recordings?

Torulsson: Za zdaj dobra. Osebno sem zelo aktiven tudi v stikih z založbo, kar pomeni, da bedim tudi nad tem, ali založba dovolj dela, haha ... resno, naloge založbe so danes obširne in trud pri promociji glasbe se tudi pozna, je pa vse to trdo garanje za vse. Za jamranje ni prostora, veliko glasbenikov, ki ne prodrejo na trg, išče zunanje izgovore za to, kar pa ne drži vode. S šefom založbe smo tako do zdaj v zelo dobrih odnosih, poznamo se tudi osebno, dialog je aktiven.

Slogovno gre pravzaprav za precej specifično elektroniko, ki pa je hkrati spevna oziroma všečna tako melodijsko kot tudi vokalno. Človeka prešine, da imate pravzaprav vse pogoje za komercialni uspeh. Če si ga seveda želite ...

Torulsson: Mislim, da so skoraj samo v Sloveniji ljudje tako blazno obremenjeni s "komercialnim uspehom". To je povsem nepotrebno. Povsem jasno je, da je za vsakega ustvarjalca komercialni uspeh pomembna nagrada, razen seveda, če resnično stvar počne le zase in nekaj prijateljev in nima večjih izzivov. To tudi pomeni, da nekoč morda lahko končno malo zadihaš po letih in letih brezplačnega in požrtvovalnega dela. Moram pa reči, da ljudi razumem s tem predsodkom, saj je v Sloveniji zgodba pogosto postavljena na glavo, pri nas komercialno ponavadi uspe tisto, kar v tujini ne bi niti povohali. Mnogi delajo stvari odkrito ali zamolčano po sistemu "za Slovenijo bo dovolj dobro", in to je meni povsem zgrešen princip, saj je to isto kot laž, malo nepošteno delo. Potrudi se in preizkusi se! Tako da, jaz osebno bi bil totalno vesel "komercialnega uspeha", ker za to nikoli nisem priredil svojega lastnega glasbenega izraza.

Kaj je, če kaj, kliknilo v vaših glavah, ko vas je portal depechemode.de izbral za "novince leta"?

Torulsson: Seveda, to niso inscenirane, kupljene, stvari! Oni so nas opazili, izbrali in nagradili. Bilo je lepo presenečenje, saj je to precej obiskan spletni portal. Še posebej smo veseli, ker se nikamor ne rinemo, vse poteka zelo naravno.

Velik poudarek je tudi na vizualnem delu, na release koncertu na Metelkovi ste imeli 3D-projekcije, svetlobni park, tudi videospot za Glow je nekaj posebnega. Po kakšnem ključu spajate zvočni in vizualni del?

Torulsson: Zelo radi uporabimo vizualne elemente, a ni vedno možnosti za to. Na domačem terenu je to nekoliko lažje, saj je vedno problem v transportu večjih elementov, vsaj za zdaj. Sicer pa ključa za vizualije nimamo – vsakič pristopimo drugače, ne želimo preveč enakih videov.

Na plošči se je znašla tudi vaša priredba Mad World zasedbe Tears for Fears, ki jo je pozneje populariziral Gary Jules. Se pravi, ste "feni" popa 80. oziroma filma Donnie Darko ali pač serij CSI ali Dr. House, kjer so prav tako uporabili to pesem?

Torulsson: Donnie Darko je en tako lep in odbit film hkrati. Seveda smo feni. Tudi Julesova priredba originala je zelo dobra in dopolnjuje ta film, zgodbo. Glede serij smo ''feni'' nekaterih, seveda, ampak to nima prav nobene zveze z našimi odločitvami o priredbah – to se zgodi zelo spontano. V primeru Mad World na primer je bil ključni trenutek, ko sem delal neke zvoke na synthu in je vse kar padlo skupaj.

Turneja z britanskim bendom Mesh vas je v aprilu ponesla v Nemčijo, Avstrijo, na Švedsko, v Francijo in zdaj ste v Veliki Britaniji. Največ koncertov je bilo v Nemčiji. Kaj tam pomeni Torul, koliko vas poznajo, kako so vas sprejeli?

Torulsson: Zelo smo zadovoljni! Tudi v skupini Mesh so izrazili veliko podporo in nam povedali, da niso vajeni, da jim je "support" band res všeč, in aktivno nas podpirajo, tudi njihov lučkar na primer nam dela svetlobni park, kar mu vsekakor ni treba. Ne moremo verjeti, koliko avtogramov podelimo po koncertih, tudi naši CD-ji in majice gredo dobro v promet. Mnogi, ki nas prvič slišijo in vidijo, so na našo srečo presenečeni nad našim zvokom, zelo tudi hvalijo Janov vokal in kakovost zvoka. Igramo učinkovit izbor pesmi iz prejšnjih in seveda novega albuma, izbor je vse drugo kot monoton in videti je, da ljudje uživajo ob pestrosti, ki jo ponujamo.

Kdaj vas bomo spet lahko videli oziroma slišali v Sloveniji, sledi še kakšen videospot?

Torulsson: Ko nas bodo povabili. Mnogi si sami organizirajo koncerte pri nas, nam to morda ni tako všeč, smo pa veseli vsakega resnega povabila, smo profesionalni in nezateženi. Ne bomo pa klicali naokoli in prosili za koncerte. Vsekakor sledijo novi videospoti, za nov album nameravamo lansirati vsaj tri videospote.

Torul so imeli osem koncertov v Nemčiji, enega na Švedskem, v Avstriji in Franciji, zaključujejo pa v Veliki Britaniji, kjer so že nastopili v Newcastlu, čakata pa jih še Manchester in London. V videih si oglejte napovednik za ploščo, utrinke z njene predstavitve v Gali hali, zadnji videospot Glow, nekaj utrinkov z nastopa na Dunaju in še nekaj starejših videospotov!