VIDEO in FOTO: Benč: 'Nimam občutka ali sem star tisoč let ali deset, energije se ne da naučiti!'

"Vsako obdobje je bilo po svoje zanimivo. A vedno sem raziskoval, izraznost glasbe me je vedno zanimala, glasbe ne predalčkam. Odvisno kaj je komu vpeč. Našel sem se v tem, da sem počasi prišel do big banda, kar je kombinacija glasbenih gledanj, znanj in vsega," meni Benč.

Z Domiceljem sta že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja začela v skupini Helioni, nato je Benč nase opozoril v Mladih Levih, kasneje pa prek zasedb Srce in September nadaljeval svojo rockersko pot. Generacije sredi sedemdesetih se ga spominjamo po pesmih Ob šanku, Navali narod na gostilne, Poet, Maja z biseri. In vse te skladbe, kot tudi V veri, da boš srečna, Kadar ognji dogorijo, Bendologija, Gvendolina kdo je bil in Ta noč je moja, je Benč z Big Bandom RTV tudi izvedel v slabih dveh urah nastopa v SiTi Teatru. Izjemen odziv je pričal o tem, da ljudje znajo ceniti njegovo dosedanje delo, ki se, kot rečeno, razteza prek pol stoletja ustvarjalne mrzlice, ki ga še vedno ni zapustila. V mislih ima celo nove projekte.

"Prav zdaj sem se spet zaželel prvobitnosti in naslednja stvar, ki jo bom naredil, je bazični kitarski kvartet, prava kitarijada. Rastel sem iz bluesa, kitara, kontrabas in ker mi je spet manjkalo tega groova, sem si zdaj spet tega zaželel," nam je v zanosu razložil.

Benč je poleg Junakov nočne kronike, konec osemdesetih, potem zašel v akustično obdobje, ko je nastopal s Tomom Jurakom (ex-Gu-Gu), sicer pa se je družil in sodeloval s samimi velikani domače glasbene scene kot so Janez Zmazek, Vlado Kreslin, Zoran Predin, Peter Lovšin, Aleksander Mežek, Tomaž Domicelj,  Jani Kovačič, Primož Grašič, Jadran Ogrin, Jani Hace, Ratko Divjak, Tulio Furlanič in drugimi.

"Energije se ne da naučiti, ali imaš nekaj v sebi, ali nimaš v sebi ta klic divjine. Nimam občutka ali sem star tisoč let ali deset, zgolj poslušam srce, dušo, opazujem ljudi, izmenjujem energije z njimi. Ljudje bi si morali vzeti več časa zase, za bližnje in prijatelje, se več družiti in ne le hiteti," je prepričan Benč.

Benča po slabih dveh urah občinstvo, večinoma starejše generacije, posejane s prgiščem mladih duš, ni želelo pustiti z odra. Bigbandovski perfekcionizem pod Tomšičevim vodstvom s prvim možem kitare na slovenski sceni Primožem Grašičem in ostalimi, je bil pravi balzam za ušesa, prearanžirani Benčevi songi pa so zveneli veličastno, hkrati pa tako zelo domače in uigrano. Benč je s srčno gesto izrazil zadvoljstvo, tako nad kolegi na odru kot nad vztrajanjem občinstva in za konec spesnil še poslovilne verze ter požel še zadnji aplavz tega čudovitega glasbenega večera.

"Dostikrat sem razmišljal, kako se je vse obrnilo v življenju. Šele zdaj se mi potrjuje to, da je v bistvu to nekaj najboljšega, kar se mi je zgodilo, da res lahko delam to, kar zares rad počnem. Če človek najde to, četudi živi skromno, ne potrebuješ veliko, ker ugotoviš, da ne potrebuješ veliko, moraš pa znati po lepo 'ponucat'," nam je za konec še povedal rocker.

Prisluhnite, kaj nam je še zaupal v klepetu!