21-letni Choi Sung-bong je videti kot povsem običajni fant, a njegovo otroštvo je bilo precej drugačno, kot to velja za večino njegovih vrstnikov. Zase je začel skrbeti povsem sam, ko je dopolnil komaj pet let. ''Želim le biti kot vsak normalen človek,'' je izjavil pred nastopom. ''Ne pojem najbolje, ampak ko pojem, imam občutek, da sem drug človek.''

Od petega leta naprej skrbel sam zase
Sung-bong v prijavnici za šov ni navedel podatkov o svoji družini, kar je vzbudilo zanimanje ene od žirantk. Odgovoril ji je, da je v starosti treh let pristal v sirotišnici, od koder pa je zaradi tepeža pobegnil, ko je bil star pet let. Od tedaj je živel na ulici, kjer se je preživljal s prodajo žvečilnih gumijev in energijskih pijač. ''Tako sem živel približno 10 let,'' je izjavil pred žirijo in občinstvom. Spal je kar na javnih stopniščih in v straniščih.
V osnovno šolo ni hodil, naknadno je osnovnošolsko izobrazbo pridobil z izpiti. Pravo šolsko življenje je občutil šele, ko je začel hoditi v srednjo šolo. ''Rad pojem, kajti to je bila prva stvar, ki sem jo imel rad v tem življenju na ulici. Nisem dober pevec, ampak rad pojem,'' je še dejal, nato pa zapel italijansko pesem Nella Fantasia.


Že kmalu, ko je Choi prvič odprl usta, se je videlo, da bo njegov nastop nekaj posebnega. In res je bilo tako. ''Rada bi te objela,'' je po nastopu dejala ena izmed žirantk, druga, prav tako objokana, pa mu je zastavila vprašanje ''zakaj rad poje?'' ''Ko sem bil mlad, se mi je zgodilo veliko slabih stvari. Prodali so me nekomu, na primer ... Nekega dne, ko sem v nekem nočnem klubu prodajal žvečilni gumi, sem na odru zagledal pevca. Čisto me je očaral, ker je pel tako iskreno. Vse od takrat imam rad petje.'' Povedal je tudi, da se je nekaj malega učil petja pri drugih, večinoma pa je poslušal glasbo in vadil sam.
Verjetno je odveč povedati, da so ga sodnici in sodnik poslali v naslednji krog.
KOMENTARJI (27)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.