V kotalečem pričakovanju

Skoraj ni ljubitelja glasbe, ki ne bi poznal in čutil določeno spoštovanje do skupine Rolling Stones. Dejstvo je namreč, da so Stonesi v več kot štiridesetletni karieri igrali pred publiko, s katero bi zapolnili kar nekaj Slovenij. Na najnovejši turneji A Bigger Bang predstavljajo poleg nekaj novih pesmi predvsem preizkušene stare adute, ki v dobrih dveh urah zadovoljijo slehernega pravega rock navdušenca.

5. julija se tako na zagrebškem stadionu Maksimir obeta že tretje gostovanje Stonesov na Hrvaškem, ki bo obenem 30-letnica njihovega prvega nastopa v zagrebškem Domu sportova leta 1976. Stonesi so v Zagrebu prvič nastopili v okviru promocijske turneje albuma Black and Blue, takrat pa so prvič predstavili tudi kitarista Ronnieja Wooda kot stalnega člana skupine.

Drugi nastop je potekal v okviru turneje Bridges to Babylon leta 1997, na kateri je bil očiten tehnološki napredek v produkciji rock predstave, v podobi montažnega odra z velikanskih okroglim video ekranom arhitekta Marka Fisherja.

Na turneji A Bigger Bang pa se Stonesi predstavljajo še z večjim, bolj razkošnim in bolj inovativnim rock spektaklom. Oder na tej turneji obsega kar 1500 m2, ki bo največji oder za koncert na Hrvaškem. Da bo vse skupaj potekalo tako, kot je treba, pa bo skrbelo okoli 1500 ljudi.

Zares zadnja turneja?

Kot vemo, je ta legendarna rock'n'roll skupina svojo prvo severnoameriško turnejo zaključila davnega leta 1964, zato se mnogi vsakič, ko se Stonesi podajo na turnejo, sprašujejo, katera bo zadnja.

Prekaljeni rockerji pa še vedno razprodajajo koncerte in rušijo rekorde obiskanosti. Še dandanes Mick Jagger, Keith Richards in ekipa na koncert privabijo med 30 in 50 tisoč oboževalcev, s čimer prekašajo mnoge pop zvezde in aktualne glasbene skupine.

Očitno bi lahko s tem nadaljevali večno. Jagger jih šteje 64, Richards 62, bobnar Charlie Watts 64 let, medtem ko je kitarist Ron Wood s svojimi 58-imi leti pravi mladenič kvarteta. Pozabiti ne gre seveda tudi izvrstnega, a občutno mlajšega, basista Darryla Jonesa, ki je prej igral z Milesom Davisom, skupini pa se je pridružil leta 1994.

Vsekakor je poseben dogodek videti in slišati skupino, ki je odigrala najpomembnejšo vlogo pri definiranju same ideje o tem, kaj je to pravi rock'n'roll. Beseda 'zadnjič' torej v njihovem besednjaku ne obstaja, saj so se očitno odločili, da bodo delovali vse dokler bodo pri močeh oz. bodo zanimivi za tako številčno publiko.

Vroče ogrevanje

Kot predskupina bodo 5. julija na stadionu Maksimir ob 20. uri udarili britanski novinci Kaiser Chiefs, ki so trenutno ena najpopularnejših in najbolj vznemirljivih skupin z Otoka.

Skupina je nastala leta 2003, ko so se Ricky Wilson (vokal), Andrew 'Whitey' White (kitara), Simon Rix (bas), Nick 'Peanut' Baines (klaviature) in Nick Hodgson (bobni in vokal) odločili ustvariti bend, ki bi nastopil na vsakoletnem festivalu v Leedsu. Zanimivo pri vsem tem pa je, da so pevca Rickyja ostali člani skupine opazili, ko je pel z Rolling Stones 'tribute' bendom.

Odkriti navdušenci nad brit-popom pa so imeli že na začetku kariere srečo, da so bili zanimivi producentu Stephenu Streetu (sodeloval tudi z Blur), ki je bil nad njimi tako navdušen, da jim je ponudil sodelovanje pri njihovem prvencu Employment.

Perspektivnemu kvintetu iz Leedsa so mnogi že postavili prestol kot logične naslednike brit-popa, na katerem so pred njimi kraljevali Blur in Supergrass. Skupina slovi predvsem po odštekanih nastopih, besedila pevca Wilsona pa imajo korenine v močni angleški senzibilnosti, občasno tradicionalni, včasih pa bizarno arhaični.

Kaiser Chiefs so letošnjega februarja osvojili tri glasbene nagrade brit, in sicer za najboljšega rock izvajalca, za najboljši živi nastop in najboljšo britansko zasedbo.