Therion: Z vsakim albumom tvegamo kariero!

Novi album Sitra Ahra ste posneli s povsem novo zasedbo. Po drugi strani pa so na njej vplivi simfoničnega metala, klasične glasbe, rocka in tako naprej. V prvem delu je kar nekaj orkestralnih pesmi, drugi del pa je nekoliko bolj udaren. Zanimiva kombinacija ...

V samem bistvu in osnovi še vedno pišemo le pesmi. Veliko pesmi je dokaj starih, saj smo v zadnjih desetih letih napisali pesmi za tri albume. In kar ni prišlo v poštev pri prejšnjih dveh albumih (Lemuria & Sirius B) smo sedaj uporabili tudi na tem albumu. Namesto da bi to ploščo posneli, smo vmes posneli še Gothic Kabbalah, seveda pa je nekaj pesmi tudi novih, a v bistvu gre za dokaj stare pesmi. In čeprav gre ponavadi v takih primerih za "ostanke", pesmi z B strani singlov in podobno, pri nas velja, da smo skoraj deset let hranili svoje najboljše pesmi, ki smo jih sedaj naposled izdali.

Z vsakim albumom ste svojo glasbeno pot raziskovali naprej, iskali nove poti. Kaj se vam zdi, da je tisto, kar ste želeli doseči s tem albumom?

Mislim, da je album zelo organski in dinamičen. Kar ne maram pri ploščah, ki izhajajo zadnje čase, je, da so tako "stisnjene", brez dinamike. Gre za zelo medlo in "sploščeno" glasbo. Mi pa smo se potrudili, da imamo veliko različnih nivojev. Tako kot v sedemdesetih ali osemdesetih. Sicer pa se ti zgodi, da hočeš v glasbenem smislu izraziti veliko stvari naenkrat in to težko potem začutiš oziroma slišiš. Zato smo ubrali drugačno pot in umestili zvoke in instrumente, tako da imajo svojo pravo podobo v zvočni sliki. Šele ko je bilo vse na svojem mestu, smo se potrudili in poskusili zvoke še nekoliko ojačati in prirediti. Zame kot glasbenika je bilo to največ, kar sem lahko dosegel – da sem končno lahko slišal vse, kar sem napisal. Vse zveni dokaj analogno, a z najmodernejšo tehniko. Snemali smo na 128 kanalov. Če bi nekdo drug rekel, da je ta album posnet analogno, bi mu verjel. Zato sem na rezultat zelo ponosen.

Se pravi bendi, ki so vam všeč prihajajo iz 70. in 80. in ne toliko iz moderne metal scene novega tisočletja?

Gre bolj za to, kaj se je dogajalo po produkcijski plati. V 80. so uničili zvok baskitare. V 70. so zares igrali, v 80. pa so jo potisnili v ozadje, zgolj za ritem. Steve Harris (Iron Maiden) je recimo naredil super kariero, ker igra tako, kot so igrali v 70. in še vedno to počne. Večina ostalih pa je igrala zelo dolgočasno. V zgodnjih 90. pa je vse skupaj dokončno uničil Bob Rock s "črnim albumom" Metallice. OK, zadeva je funkcionirala za ta album, šlo je za zanimiv poskus, a je imela zadeva tak vpliv, da so potem vsi v produkcijskem smislu v ospredje dali le kitare. Bas in bobni pa služijo le še v drugem planu. Tako kot sedaj mnogi bobne kar 'samplajo', ker hočejo, da vse zveni enako, brez kakršnekoli dinamike. Trenutno sicer obstaja nekaj dobrih bendov, a ne morem poslušati njihovih posnetkov zaradi načina, na katerega so posneti. Moderni albumi me enostavno dolgočasijo. Sicer pa je dober pokazatelj, da tudi mlade generacije posegajo po starih zadevah, recimo po albumih Black Sabbath ali Iron Maiden, ki še vedno vsako leto prodajo toliko kot pred desetimi ali dvajsetimi leti. Ustvarili so nekaj posebnega, kar ima svojo veljavo še dandanes.

Tekstovno ste se vedno nagibali k misticizmu, koliko pa na vse skupaj vpliva dejstvo, da ste tudi član magičnega reda Dragon Rouge?

Zame je to povsem normalno, član sem že od leta 1991. Po drugi strani pa smo vsi, hoteli ali ne, ves čas obkroženi z različnimi drugimi verstvi in religijami. Recimo mit o koncu sveta leta 2012. Krščanstvo, judovstvo ali islam se ves čas vrti okoli stvarjenja in konca sveta, ki naj bi bil definitiven in dokončen. Hindujska tradicija pa veli, da se svet ves čas uničuje in se na novo gradi, spreminja v nekaj novega. Življenje se ves čas reinkarnira. Seveda dejstvo, da sem v Dragon Rouge, vpliva na svet kot ga vidim, a ni nek bav bav tevmeč nekaj povsem samoumevnega, tako kot jesti ali piti.

Album do izdaje sredi septembra ni prišel na svetovni splet. Koliko vam glasbeno piratstvo pravzaprav škoduje?

Pri Therion nimamo teh težav. Prodaja je še vedno konstantna. Glasbeni veljaki so zaskrbljeni, po drugi strani pa se ljudje, ki kupujejo plošče Britney Spears, preprosto požvižgajo nanjo. Zanima jih le glasba kot potrošna roba. Če pa kupiš album Iron Maiden ali Therion, pa pomeni, da spoštuješ te skupine in čutiš določeno pripradnost. Če ljudje ne bi kupovali albumov, bi pomenilo, da jih ne bi mogli več snemati, saj ne bi imeli s čim. 90 odstotkov metalcev resnično želi podpirati skupine, ki so jim všeč. To je v njihovi naravi, to je kot subkultura, življenjski slog, to jih združuje. Če nekdo kupi album Lady Gaga to nima nobene zveze z nekom drugim, ki je kupil ploščo Lady Gaga. Dejstvo pa je, da sedanje generacije nekako izgubljajo fizični stik z glasbo. Tudi zame je zelo prikladno, da med potovanjem poslušam glasbo na iPodu, a mi to nikakor ne more zamenjati obćutka, ko imaš v rokah originalni album. Zato je težje zmotivirati nekoga, da bo kupil nekaj, kar lahko zastonj dobi na spletu. Morda bo vse skušaj imelo vpliv na dolgi rok. Sicer pa je dejstvo, da prodaja plošč pada že leta in leta. Sploh v ZDA, kjer razen v New Yorku ali Los Angelesu sploh ni več prodajaln plošč, saj ljudje kupujejo glasbo prek spleta.

Važna je torej "dodana vrednost", ki jo lahko ponudite oboževalcem. Sami ste v tem zelo dobri, recimo zbirka štirih DVD-jev Celebrators of the Becoming in tako naprej ...

Izdajamo stvari, ki bi jih tudi sami radi kupili. Tako kot firma Apple. Tudi oni funkcionirajo podobno. Kako naj zapakiramo in prodamo čim več računalnikov in predvajalnikov, da bomo še bolj zaslužili z našimi izdelki? Seveda so zelo uspešni. Tako delamo tudi bendi. Izdajamo stvari, ki bi jih tudi sami radi kupili in smo v tem še naprej uspešni. Zelo lahko je, če postaneš uspešen, da te zagrabi strah, da boš to izgubil. Navadiš se na veliko denarja in postaneš lačen po še večjih količinah. Nato pa se ukloniš odločitvam, ki jih sicer ne bi sprejel, ker imaš za to neke povsem druge razloge. Pri tem imajo veliko besede tudi menedžmenti in glasbene založbe, ki seveda gledajo, da bi iz vsega potegnile čim več denarja. Mi pa smo pripravljeni tvegati svojo kariero z vsakim novim albumom. Prodaja precej niha. Gothic Kabbalah je bil pravi flop, čeprav smo v Evropi prodali okoli 50 tisoč izvodov. Kar pa ni tako veliko po naših merilih. A če bi šel lahko nazaj v času, bi v glasbenem smislu še enkrat naredil povsem enako ploščo. Seveda te prime, ko ti končno uspe, kot je nam s ploščo Theli leta 1996, da bi formulo ponovil in posnel drugi del, tako kot je hotela založba, ki je v nas veliko vložila. A sem naredil nekaj povsem drugega. Na srečo je Vovin dve leti kasneje podvojil uspeh. Na koncu preživijo le tisti, ki so pošteni do sebe in svojega dela.

Ste edini stalni član zasedbe. Je to iz osebnih razlogov ali enostavno potrebujete različne ljudi za različne projekte?

Ljudje imajo napačne predstave, da ljudi kot po tekočem traku menjavam iz nekega principa, a ni tako. Zagotovo pa vam bodo vsi, ki so bili kdajkoli v bendu potrdili, da nisem težaven sodelavec. Zaradi naše narave dela je Therion precej zapletena skupina. Sem zahteven, saj sem perfekcionist, a vedno ljudem dovolim, da lahko zasijejo in da se izrazijo. Z mnogimi postavami sem bil zadovoljen, lahko bi ustvarili še veliko dobrih albumov. A dobro ni dovolj. Mora biti super. Povedal sem jim, da niso več 100-odstotni, da je vse postalo rutina. In ko si enkrat na tej točki, težko stvari spraviš nazaj v pravo formo. Po petih albumih, turnejah in vsem, se je enkrat treba odločiti in iti naprej.

Na koncertih v Zagrebu in Ljubljani boste torej igrali nove pesmi s plošče Sitra Ahra in najbrž tudi nekatere stare favorite?

Seveda, igrali bomo nekaj novih, nekaj klasik, vsaj pet ali šest pesmi pa bo takih, ki jih še nikoli nismo igrali v živo iz starih plošč. Vsak Therion album je drugačen, prav tako pa skušamo biti izvirni v živo, vsako turnejo posebej. Če si neko skupino videl petkrat, se resno vprašaš, ali je potrebno, da jo vidiš še šestič. Zato moraš ljudem dati razlog, da te hočejo videti še sedmič in osmič. Vsakič moraš biti drugačen in izviren. Zagotovo pa ima marsikdo tudi pesem, ki si jo že deset let želi slišati in jo v teh letih nismo igrali, jo pa igramo na tokratni turneji. Pri Iron Maiden, Saxon ali Motorhead veš, kaj bodo igrali in če jih zamudiš, jih lahko ujameš na naslednjem koncertu. Pri nas pa ni tako. Če zamudiš, se ti nekaj lahko izmuzne za vedno, saj bomo naslednjič povsem drugačni.