Stožice: Sting z odliko, zvok (še vedno) problem!

Sting je svojo turnejo Symphonicity ob težkem pričakovanju njegovih slovenskih oboževalcev končno pripeljal tudi na naša tla. Ob njegovi spremljevalni zasedbi in dirigentki Sarah Hicks pa se je predstavil tudi Orkester slovenske filharmonije, ki ga bo spremljal tudi na nekaj koncertih po Franciji.

Koncert so začeli s skladbo njegovega nekdanjega benda Police Every Little Thing She Does Is Magic, nadaljevali pa z njegovo If I Ever Lose My Faith In You ter Englishman in New York. Koncert je bil sestavljen iz dveh delov z okoli desetminutnim premorom. V dveh urah nastopa so se zvrstile uspešnice, kot so When We Dance, Russians, Fields of Gold, Mad About You, This Cowboy Song, King of Pain in druge.

Večinoma vsem dobro poznane skladbe iz zakladnice Police in njegove samostojne kariere so ob pomoči slovenskih simfonikov zazvenele na najboljši možni način. Po drugi strani pa smo bili spet priče odmevanju v dvorani, na trenutke pa se je zazdelo, kot da vsi drugi šumi krepko motijo in da se glasbeniki na odru enostavno ne slišijo dovolj dobro. Da je bilo nezadovoljstvo nekaterih glede zvoka popolno, je pričalo tudi dejstvo, da so mnogi med premorom stopili do mešalne mize v ozadju in se glasno pritoževali nad mojstrom zvoka, "naj že vendar popravi ta zvok, da se bo slišalo, kot je treba".

Dokler Stožice ne bodo tudi akustično prirejene za tovrstne dogodke, je pravzaprav škoda, da obiskovalci za visoke cene vstopnic dobijo nekaj, s čimer ne morejo biti v celoti zadovoljni. V primerjavi z lanskim "sanjskim" nastopom Stinga v Zagrebu z izvrstnim zvokom in bogatejšo odrsko produkcijo je bila tokratna predstava dokaj skromna različica velikega spektakla.

Za konec, ko se je parter končno dvignil na noge, je Sting postregel še z največjim hitom Every Breath You Take, ki sta mu sledili še skladbi Desert Rose in Message in a Bottle. Sting si tokrat ni vzel časa za slovenske novinarje, saj je prišel neposredno na oder, po uspešno izvedenem koncertu pa je premočen in brez majice v družbi nekaj telesnih stražarjev skočil v črn mercedes, pomahal in se odpeljal v hotel. Smo pa imeli možnost kramljati z njim nedavno v Bukarešti.

Za mnoge lepa izkušnja, ki jo je nekoliko skazilo dejstvo, da Stožice kljub vsemu niso tisto, kar bi pričakovali v glasbenem smislu. Sicer pa je večinoma prevladalo mnenje, da je Sting "car" in da "se ga je splačalo slišati s simfoniki". Sploh za tiste, ki so ga prvič doživeli na koncertu. Najbolj zagrizeni so se podali kar v prve vrste, si postlali na tleh in ga gledali ter poslušali na nekaj metrov. Vsaj tisti, ki so proti koncu koncerta pridrveli tik pod oder, so se tako potrudili, da jim bo večer ostal v spominu. Sting je vendarle legenda. Ostali pa se bodo morali zelo potruditi, da se izognejo občutku izigranosti. Pa ne bi bilo nemara bolje, da bi si enostavno priznali, da to ni bilo to? Kakorkoli, obstajajo tako eni kot drugi. Kdo ve, morda pa bodo koncerti na stožiškem stadionu tisto, kar domači ljubitelji velikih koncertov že dalj časa tako željno pričakujejo ...?