Scorpions: Pričakujemo pristne reakcije občinstva, saj bomo pri vas prvič!

V glasbenem poslu ste 50 let, kako vidite, če pogledate nazaj, na kratko, vaše življenje v rokerolu?

To je zelo zanimivo življenje. Gre za podlago za vse nas v skupini, saj smo našo strast prelili iz hobija v poklic. Hkrati pa smo potovali po svetu in počeli, kar imamo najraje, igramo glasbo. Če pogledam nazaj, je bilo fantastično življenje. Ni vedno lahko, ni vedno samo sonce, a je večinoma super in smo veliko dosegli. Videli smo zanimive kraje po svetu, bili smo na vseh kontinentih sveta, srečali kup ljudi, skratka, fantastično življenje.

Kaj je bil torej za vas vrhunec oz. najnižja točka vsega skupaj?

Seveda se navadiš vsega, so pa zagotovo potovanja najbolj izčrpljujoči del. Zdaj potujemo v Soči, kar niti ni tako daleč, pred dvema tednoma smo prišli iz Los Angelesa, z ameriške turneje. Ne pritožujem se, a zveni bolje, kot v resnici je. Viseti moraš na letališčih, včasih po sedem ur, kar ni nujno 100% zabavno. Živiš naravnost iz kovčka. Včasih smo bili na turneji po pol leta v kosu. Po dveh tednih si vse videl, seveda smo bili po hotelih, nekje moraš jesti, nikoli ne greš v svoj lastni hladilnik, vedno moraš nekaj naročiti ali iti v restavracijo. To zveni zabavno prvih deset dni, ne pa celo leto. 

Pa imate s seboj kakšne člane družine, da vam je lažje, morda?

Kakor kdaj. Včasih se nam za par tednov pridružijo žene. A kajpak ne ves čas, čeprav imamo zelo razumevajoče partnerice. A še vedno ni enako, je drugače. Nočemo se pritoževati. Zame je to najboljše delo, kar jih je. Življenjski slog. Greš po svetu, igraš svojo glasbo in si za to plačan. Čudovito!

Vaša pesem Wind of change je Nemčiji pomagala v novo dobo, danes se dogajajo teroristični napadi, pesem pa je morda še bolj aktualna kot takrat, ko je nastala. Mislite, da ljudje razumejo univerzalno sporočilo miru, ki jim ga servirate v tej pesmi?

Gre za pesem upanja, vedno je bila. Takrat smo upali, da se bo svet izboljšal in to se je uresničilo. Evropa se je odprla, precej časa se je zdelo, da je precej bolje. Danes pa je veliko konfliktov, skoraj vsako leto bi lahko napisali nov Wind of change, ker se toliko dogaja po svetu, kar ni v redu. Veter se ves čas spreminja, pesem pa ostaja pesem upanja, ne glede na to, kaj se dogaja po svetu. Pesem ne more spremeniti sveta, a izraža upanje ljudi, da bi imeli miroljuben svet. 

Vaš najnovejši album se imenuje Born To Touch Your Feelings (Best of rock ballads), gre za kompilacijo starih pesmi, prgišče novih pesmi, ter akustične različice največjih hitov. Kako se mlajše generacije odzovejo na pesmi kot so Wind of change, Still loving you, Send me an angel, je kaj drugače kot pred 30 leti?

Drugače je, ker stare klasike niso nove nam, ko so izšle, so bile nove nam in oboževalcem, tisto je bil poseben občutek. Dobro pa je, da Scorpions že več kot deset let spet pritegnemo precej mlajše občinstvo, dandanes so včasih ljudje v občinstvu še mlajši kot v osemdesetih. Ko smo bili tudi mi relativno mladi. Zanimivo je, da je všeč mladim, spremljamo Facebook, raziskava nam je pokazala, da je kar 80 odstotkov naših oboževalcev starih med 18 in 28 let. Kar je večina. To je dober znak za nas in to opazimo tudi z odra, da imamo mlado občinstvo, hkrati pa smo veseli, da lahko z glasbo osvojimo mladino, čeprav koncertiramo že pol stoletja. Mi smo že stari, glasba pa je tista, ki jih pritegne.

Imeli ste uspešne turneje po Rusiji, vzhodni Evropi, Skandinaviji, ravno ste se vrnili iz ZDA, kako lahko primerjate te različne dežele, kje se počutite najbolj domače, se vibracije iz občinstva prenesejo na oder, ko nastopate?

Splošne reakcije so podobne, saj se ljudje odzovejo podobno na določene pesmi. A Evropejci so drugačni od Američanov, ki so sicer precej divji, a so vse že tisočkrat videli. V Rusiji, ali kjer smo malokrat igrali, so drugačne vibracije, saj ljudje niso toliko vajeni vsega, gre za bolj pristen in bolj čustven odziv, zagotovo. Ljudje so bolj zavzeti in se bolj prepustijo.

Kaj je bila najboljša lekcija, ki vas je jo tekom let naučil rokenrol, kakšno bi bilo vaše življenje brez rokenrola?

Ker sem veliko na odru, kjer te fotografirajo, te to prisili, da dobro skrbiš zase. Ne moreš sedeti doma in nabirati kilograme. Hkrati pa nočeš razočarati deset ali več tisoč ljudi. Želiš dobro nastopati, odigrati, biti fit, tekati naokoli in se dobro počutiti. Zato vsi zdravo jemo, seveda tudi vmes kaj popijemo, a hrana je najbolj pomembna. Če bi vsak dan jedel pico, bi najbrž izgledal drugače. Vemo, da si ne moremo vzeti preveč časa, moramo ostati fit, saj smo večino časa v pogonu. Zato izgledam in se počutim precej bolj vitalen kot ljudje, s katerimi sem hodil v šolo, ki so enakih let. 

Ob vsem tem se človek vpraša, kam so šle droge, seks in rokenrol, saj je vse bio, vegansko, organsko, res pa je tudi, da bosta Rudolf in Klaus kmalu stara 70 let?

Ja, prihodnje leto. Ne moreš nadaljevati tega tempa vse življenje. Na neki točki postaneš za to prestar. Ne moreš tako živeti vsak dan, saj bi te to ubilo. V mladih letih si to lahko privoščiš, spominjam se časa, ko nismo šli spat po dva dni skupaj, ker se je zabava kar nadaljevala. A ko greš preko 50 ali celo 60, potem moraš prenehati. Tisti, ki tega niso storiti, so zdaj najbrž mrtvi.

Stonesi so celo starejši od vas ... 

Da, a za njih je to imidž. Jagger gre vsako jutri na jogging, ne pije alkohola, v javnosti pa ima morda kozarec šampanjca, a ga ne spije. Po velikanskem odru teka kot nor in zagotovo tega ne bi mogel početi z mačkom od pretekle noči. Preprosto ne gre pri teh letih.

Imate svojo trgovino s kitarami MJ Guitars v Münchnu, je to dober posel, resen, ali ga imate bolj za zabavo? 

Ne gre za resen posel, to počnem, ker mi je všeč. Nikoli ne bi mogel od tega živeti. Vedno so mi bile všeč kitare, imam tudi svoje modele in kje jih predstaviti kot v svoji trgovini? Všeč mi je München, zato jo imam tam, drugo leto, 10. marca, bom praznoval 10. obletnico trgovine. Neverjetno, kako gre čas. Sem zadvoljen, imam dobro ekipo, ker ne morem biti toliko fizično prisoten, a ji zaupam in vse poteka dobro. 

Torej je še vedno upanje za rokenrol, ne bo umrl? 

Glasba, ki jo imamo vsi radi, bo najbrž ostala, glede skupin pa vem. Tudi mladi igrajo iste pesmi, ki smo jih mi, ko smo začenjali, vem tudi, ker prihajajo v trgovino in igrajo, spremenilo pa se bo to, da bodo velike zasedbe prenehale delovati. Scorpions, Iron Maiden, Aerosmith smo vsi, bolj kot ne, pri koncu. Tudi Metallica, AD/DC so že odšli, potem pa ne bo več stadionskih rock koncertov. Morda bo kak festival z 20 skupinami, nobena izmed njih pa ne bo dovolj velika, da bi napolnila stadion. To se bo zgodilo v petih do desetih letih. Vsi, ki so dobri, so že v določenih letih. Morda pa bo dobro, da se stare zasedbe kmalu umaknemo in damo prostor novim, da jim bo v izziv. Morda je zanje frustrirajoče, da igrajo po majhnih klubih, mi stari, pa na stadionih. Res pa je tudi, da ko bomo odšli, bodo tudi promotorji iskali nove zvezde, ki bodo polnile prizorišča. 

Tudi Mikkey Dee iz Motörhead se vam je nedavno pridružil v skupini, kako se razumete z njim? 

Super, poznam ga še od prej. Poklical sem ga, ko smo pred dvema letoma iskali novega bobnarja. Vedel sem, da ne bomo razbili nobene skupine, saj so Motörhead ravno nehali, on je bil brez dela, kar je bilo prijetno naključje. Je dober bobnar in tudi precej smešen patron. 

Ste srečali Lemmyja? 

O ja, velikokrat. Zelo kul možakar, čeprav drugačen kot njegov imidž. Se mi je zgodilo, da sem srečal nekoga iz rokenrol sveta, kot npr. Ritchieja Blackmora, pa je imel grozen imidž, a je bil najbolj prijazen tip, kar jih obstaja. 

Prodali ste preko 100 milijonov plošč, igrali širom po svetu, oboževalce imate od metalcev, rokerjev, pa do "mainstream" občinstva, je še kaj za doseči, kakšna želja?

Ne v smislu še več uspeha, to zagotovo ne. A uspelo nam je igrati v Avstraliji in na Kitajskem, lansko leto, torej imamo še načrte, da igramo tam, kjer še nismo, kar je razburljivo. Saj so pristne reakcije občinstva nekaj zelo posebnega, ko pred nekom stojiš prvič v življenju.

V Sloveniji boste prvič, kaj lahko oboževalci pričakujejo, imate kratko sporočilo zanje?

Pripeljali bomo celotno produkcijo, imamo fantastičen šov, nekaj Slovencev nas je najbrž videlo v Trstu pred dvema letoma, ki je dokaj blizu, a zdaj igramo svoj "best of" program, gre za multimedijski spektakel in prav veselimo se že, da končno pridemo tudi v Slovenijo!