Prismojeni profesorji bluesa v studiu: Pričakujte še bolj 'prismojen' album, kot je bil prvi!

Kako nastaja nova plošča, skupaj "jammate", ste kot bend v studiu, vse skupaj nastaja organsko-povezano, skupaj razvijate ideje in jih preizkušate, ali pridejo posamezniki z idejami, ki jih potem ostali vzamete, predelate oz. prikrojite po svoje?

Miha Ribarič: Gre za zmes obojega. Vsak izmed članov naše skupine črpa vir navdiha od drugod, kar spremeni posamične ideje v toliko bolj raznolike nove stvaritve.

Miha Erič: Pri komadih ki jih sedaj snemamo, dokončujemo, imamo strukture precej jasno narejene, včasih kdo dobi kakšno idejo za prav določeno frazo, ki nastane skozi improvizacijo, tako da je res nekakšna fuzija obojega. Je tudi res da lahko vsakega kdaj kaj piči neka ideja, ko se komadi preposlušajo. Je pa dobro, da sodelujemo pri vsakemu komadu vsi štirje. No, skoraj pri vsakemu …

Zlatko Đogić: Večino časa "prejammamo" določene ideje na koncertih ali vajah, sicer pa vsak zase dobi določene ideje, ki jih kasneje predstavi na vaji in pusti ostalim, da to idejo ponotranjijo in jo zaigrajo na svoj način in jo tako naredijo še bolj samosvojo. Kot nekakšen kolaž s skupnim zavedanjem, saj imamo podobne poglede na glasbo in skupaj začutimo, kdaj postane nekaj posebnega. 

Posegate po novih ali imate ustaljene prijeme, ko delate v studiu?

Miha Ribarič: Na novi plošči smo se odločili za nov pristop. Imamo doma narejen studio, zato je posledično tudi več časa za  ukvarjanje s podrobnostmi. Lahko pričakujete še "prismojenejši" album, kot je bil prvi.

Miha Erič: Prijemi so ustaljeni do te mere, da nas vedno kaj prime, marsikaj se lahko zgodi marsikdaj.

Zlatko Đogić: Za tokratno ploščo so stvari res drugačne, saj smo vajeti prevzeli kar sami. Spremenili smo dnevno sobo v studio room in stvari snemali kar sami pod svojimi pogoji. Želeli smo si imeti več časa in več kontrole pa tudi, da bi že med snemanjem lažje vzpostavili svoj "vibe". Nismo samo najeli studia in posneli komade, ampak se družili v hiši, tam prespali in se pogovarjali o glasbi do jutra.

Ko gre za pesmi, koliko vlagate v "razvoj", se vam zdi, da je blues zadeva, ki pač "je" ali je vaša pot zdaj drugačnejša, bogatejša kot takrat ko ste začeli

Miha Ribarič: Vsekakor se naša glasba bogati, ljudje pa bojo pravi sodniki, če zares na bolje. Bluesa je manj kot na prvi plošči. Zatorej od sedaj naprej ostajamo le prismojeni profesorji, za tretjo ploščo pa bomo samo še PRISMOJENI.

Miha Erič: Blues je neke vrste samostalnik in pridevnik, ki se nas je prijel na poti skozi naše življenje, težko se ga je znebiti besedno, vendar pa so naše instrumentalne poti že zavile nekako od njega, konec koncev pa nekateri pravijo, da je blues začetek vsega ... No, pa smo spet tam.

Zlatko Đogić: Blues imamo v imenu in nam služi za izhodišče, sicer pa je naša glasba res mešanica vsega, kar si želimo izraziti. Razvijamo se in se z vsako ploščo in koncertom učimo in navdušujemo za nove načine.

Sodelovali ste s Petrom Lovšinom in obogatili njegovo ploščo in tudi koncert, si boste na svoji novi plošči privoščili kakšno sodelovanje, imate kakšnega gosta?

Miha Ribarič: Imamo skoraj identično zasedbo kot na prvi plošči, kar se tiče gostov, le zaradi pomanjkanja časa nismo uspeli ponoviti sodelovanja z našim producentom Borutom Činčem.

Miha Erič: Seveda da bomo, poznamo jih že nekaj časa vendar bomo z nekaterimi tudi prvič nastopili skupaj. Imen ne bom tukaj razkrival, bi bilo tako kot da bi povedal celotno zgodbo filma še pred začetkom

Zlatko Đogić: Sodelujemo z našo klasično Brass Family ekipo (Jasna na saksofonu, Domen na trobenti) in vsake toliko nam še kakšen od glasbenikov priskoči na pomoč pri izražanju kakšne ideje, da pa bi sodelovanja delali tako, da bi pripravili skupno skladbo, pa nimamo namenov.

Vam "špuro", glede zvoka, ki bo na plošči, v studiju, drži producent, koliko potrebujete vodenje in vizijo, ali samo natančno veste, kako mora neka zadeva, pesem, instument zveneti?

Miha Ribarič: Borut Činč nam je pokazal pot, zdaj pa je več odvisno od nas samih, kar je mislim da prav. Druga plošča bo producentsko skoraj v popolnosti le naša.

Miha Erič: Trenutno si sami štirje priporočamo, iščemo reference, si svetujemo. Vsak ima od nas vizije, ki jih trenutno še v snemalni in producentski plati skupaj v praksi koristimo.

Zlatko Đogić: Tokrat sami držimo vajeti in uživamo v teh stvareh.

Po kakšnih tematikah posegate na novem albumu, "klasično-ameriško-bluesovskih" ali se čuti tudi kakšen vpliv okolja (Slovenije) od koder prihajate? Kakšne so tematike besedil?

Miha Ribarič: Tematike besedil ostajajo tako različne, kot je stilsko različna naša glasba. Vpliva Slovenije si ne znam točno predstavljati. Če to pomeni iskanje navdiha v slovenski glasbi, rečem, da je povsod potrebno ločiti zrnje od plev, tako, kot tudi pri slovenski glasbi.

Miha Erič: Mogoče bo na četrti plošči kaj več slovenskega vpliva, ne vem. Se pa definitivno v naslovih in besedilih skladb nahajajo metaforične povezave z našo deželo. Bo pa seveda ena skladba, ki ima romunsko-transilvanski, kletzmer vpliv.

Zlatko Đogić: Strta srca in neuslišane ljubezni so vplivi Slovenije, droge in alkohol so vplivi Slovenije, Prismojeni profesorji bluesa so produkt Slovenije, v vsaki besedi, ki jo napišemo, je čutiti vpliv slovenskega sadja in zelenjave.

24. marca koncertirate v Cankarjevem domu. Kako, da ste se odločili za to ali je to samo vmesna stopnička med veliko dvorano Tivolija in Stožicami?

Miha Ribarič: Ker nočemo več mučiti naše publike, da morajo tako dolgo stati pod odrom na vseh naših koncertih, smo se odločili za koncert z največ sedišči, kjer ne bo več prostora za pritoževanje glede dolžine koncerta. Moramo poskrbeti tudi za naše starejše (zgolj po letih) občinstvo.

Miha Erič: Nekako se je povezala vsa zgodba skupaj z desetletnico, izdajo nove plošče, in možnostjo igranja v prostorih Cankarjevega doma da se bo koncentriralo. Ne vemo kakšni prostori bodo kasneje sledili, mogoče bodo na naslednjih koncerti ležalniki ali pa solarij kapsule in džakuziji.

Zlatko Đogić: Med Prulčkom in Gromko.

Pravijo, da pot lahko vodi samo navzgor, kaj si, v glasbenem / koncertnem smislu še želite v bodoče?

Miha Ribarič: Star pregovor pravi, da moraš storiti korak nazaj, da lahko nato narediš dva naprej. Od velikih dvoran nazaj v manjše, kasneje pa kdo bi vedel …

Miha Erič: Smo neke vrste amfibijsko vozilo, malo na kopnem potem po vodi, tudi pod gladino se lahko spustimo kot podmornica, včasih pa odletimo s prvim letom na Timbuktu. Najbolj pomembno pa je, da se imamo vsi skupaj s poslušalci "fajn" in prav to omogoča pot naprej.

Zlatko Đogić: Še več sreče in veselja, in prazničnih dni vse najboljše za družino in bližnje, veliko daril. Želimo si naprej igrati in se izražati, želimo delovati tako da ostanemo iskreni do sebe in poslušljivi do Glasbe, večne muze vseobsegajoče, ki osvobaja vse, ki si dovolijo.

Kako bo naslov plošče, kdaj izide in kje po Sloveniji jo boste še predstavljali?

Miha Erič: Naslov je že izdan. Ni se znal dobro skriti, v začetku marca bo že zagotovo v naših rokah, vi pa jo boste lahko prejeli 24. marca na predstavitvi v Cankarjevem domu še vroče stisnjeno, izdano v samozaložbi Orbita.

Zlatko Đogić: Izide 24. marca, naredili bomo verjetno manjšo turnejo, da se podružimo in predstavimo ploščo po Sloveniji.