PREMIERA: Laibach z manifestom Spectre

Zasedba Laibach je nazadnje leta 2012 postregla s tremi izdajami, in sicer s filmsko glasbo za film Jekleno nebo, živo izdajo Monumental Retro-Avant-Garde iz londonske dvorane Tate Modern in kompilacijsko izdajo An Introduction To ... Laibach. Od ustanovitve leta 1980 v trboveljskih rdečih revirjih pa do danes je zasedba odigrala več kot tisoč koncertov po vsem svetu, objavila pa je več kot 30 albumov, od tega 15 studijskih.

Leto 2013 je Laibach zaključili z nastopi v razbeljeni Ukrajini in Rusiji, 3. marec pa je uradni datum, ko je britanska založba Mute objavila njihov novi album Spectre, ob bok kateremu so že napovedali izčrpno turnejo s 30 koncerti, jeseni pa jih čakajo tudi ZDA. 22. marca jih prvič čaka tudi Kitajska, saj bodo nastopili v Hong Kongu, kjer je od sredine januarja že odprta razstava, posvečena Laibachu, 21. marca pa bo na hongkongški univerzi potekal tudi seminar o tem slovenskem fenomenu.

S Spectre se je Laibach še enkrat na "novo rodil", čeprav gre za spolirano in trdno formacijo. In kot je sedaj v navadi, bend postavlja pod vprašaj vse toge in zacementirane interpretacije (in predsodke) o sebi, o svoji glasbi, namerah, filozofiji in ideologiji. A Spectre vseeno odmeva kot polnokrvno laibachovsko delo. In zdi se, da je Laibach s tem albumom naredil velik, pomemben in nevaren korak naprej, saj se plošča dobesedno sliši kot politični manifest v "zapakiran" v glasbeno podobo.

Album odpre pesem The Whistleblowers, nalezljivo optimistična viža klasičnega "militantnega in simfoničnega" Laibacha, zveni kot naslednica vojaškega marša izpred stotih let, s to razliko, da namiguje na junaštvo novih, "digitalnih Prometejev" v borbi za svobodo, karkšni so Chelsea Manning, Edward Snowden in Julian Assange.

Pesem No History ne pozna milosti in ne pušča dvomov: Laibach zahteva brezkompromisno akcijo, hrabrost in pogum, da se najdejo heroji, ki so pravi za "novo politično vero". V enem od verzov te pesmi lahko poslušalci najdejo "mini manifest", ki ga nosi album, njegov zvočni izraz in položaj skupine glede na njeno lastno zgodovino.

We Are Millions And Millions Are One je redka ljubezenska pesem, ki se kosa z ljubeznijo v zdajšnjih nemogočih časih, album pa zaključi utopična pesem Koran, ki pokaže na možnost boljšega in poštenejšega sveta na Zemlji, nakazuje pa tudi na serijo vstaj, revolucij in vojn v arabskem svetu, ki so se odvijale v zadnjih nekaj letih, album pa se konča z nedokončanim zvokom klavirja.

Veličasten in resen, a igriv, svež in provokativen album tako stopi iz svoje lastne sence in prinaša vrsto novih pesmi in ideje, s katerimi Laibach dokazuje, da mojstrsko obvladuje svoj ​​položaj, obenem pa se je v velikem slogu vrnil na mednarodno prizorišče.

Laibach so v več kot treh desetletjih doživeli in preživeli vse – solunsko, soško fronto, drugo svetovno vojno, Brežnjeva, Kennedya in Tita, 80-ta, 90-ta in 100-ta, Miloševiča, Kučana, Vidmarja in nazi punk afero, štafeto mladosti, preživeli so JBTZ, padec berlinskega zidu, razkroj vzhodnega bloka in vojno v Jugoslaviji, evforijo osamosvojitve in evforijo pridružitve Uniji, preživeli so Jugoslavijo, Slovenijo, Evropo in NSK, preživeli so pravzaprav sami sebe ...

Preroki teme in apostoli luči, hvaljeni in prekleti, oboževani in zaničevani glasbeni in ideološki provokatorji, germanofili in slovanofili, ikonoklasti, neoklasicisti, pop industrijalci, kontroverzna opozicija brezidejni glasbeni sceni ter glavni nosilci ideje Neue Slowenische Kunsta – vse to in še več so Laibach, ki so si določili hojo po poti večnega preizpraševanja ter opozicije kulturpolitičnim strukturam in totalitarizmu vsakega časa. Trboveljski "inženirji človeških duš" so pustili neizbrisno sled v svetu glasbe ter zakoličili evolucijske stranpoti v različnih žanrih, pečat pa so vtisnili tudi v umetnosti in politiki. Laibach so wagnerjanski spev grandioznosti, zato jih je mogoče razumeti le kot celovito umetniško delo, klasičen Gesamtkunstwerk, ki je okužil svet ter preživel test časa.

Oglejte si novi videospot za pesem The Whistleblowers!