(Pre)nežni Bohemi?

Po zelo uspešnem prvem akustičnem koncertu, s katerim so Bohemi več kot navdušili v enem od kultih klubov naše prestolnice, glasbeniki v radijski (in seveda tudi spletni) eter pošiljajo edino pravo balado na njihovem aktualnem albumu Manifest ljubezni. Kot pravijo sami, je M.O.S.T. tekstovno, ritmično in zvokovno klasičen primer balade, ki jo sami radi poslušajo in seveda tudi igrajo.

S pomočjo mešanega pevskega zbora MePZ Primož Trubar Loka pri Zidanem Mostu so spevno melodijo nadgradili s širino večglasnega petja. Bohemi so nam med drugim povedali, da so mnenja, da se mostovi ne bi smeli podirati, temveč graditi, ker je to edina prava rešitev k zbliževanju še tako nasprotujočih si polov.

M.O.S.T. – mesto obsodb, slave in tegob.

"Ta slavni most se nahaja nekje daleč od civilizacije, kjer ob dežju vzklije seme zla in potem pridejo mrki drvarji, ki s koso sprave pokosijo seme, katerega večino uporabijo za krmo naivnih duš, nekaj ga pa ostane na tleh. Ko dež vse to spere in ko se zla voda zlije skupaj s podtalnico, začne zemlja spreminjati svoj značaj. In odtod prihajajo klimatske spremembe. Natančne lokacije mosta vam ne morem izdati, saj bi s tem lahko razmere le še poslabšal. Lahko povem le, da ni pod Mangartom, niti pod Krnom."

"Če pa zgornjega teksta ne vzamemo zares, gre za čisto navaden most, ki združuje levi in desni breg potoka Kotredeščica v Zagorju, kamor se zatečem, ko hočem dobiti kakšen odgovor, saj tam že leta in leta poseda velik, rjav ptič, ki simbolizira modrost in ponavadi vse ve. Enkrat, ko sem najbolj rabil odgovor, pa je ostal nem in ni povedal nič. Očitno je bila resnica prehuda!? Jaz se še vrnem na most tu in tam, ptiča pa od takrat naprej ni več. Resnica je zakopana," še pove Matija Jere.