KISS: Masaker v maskah!

Skupina si je omislila like iz stripov, s poslikanimi obrazi, večina ljudi pa si jih je prav po tem za vedno zapomnila. Gene Simmons je tako postal The Demon (hudič), Paul Stanley Starchild (zvezdni otrok), Ace Frehley Spaceman (vesoljec) in Peter Criss Catman (mačkon). Člani so sicer trdili, da so njihove like pravzaprav izbrali njihovi oboževalci, v povezavi z njihovimi osebnostmi. Kmalu so postali znani predvsem po svojih koncertih, na katerih ni manjkalo točk z bruhanjem ognja, škropljenja z umetno krvjo, gorečimi kitarami in razkošno pirotehniko.

Tako Criss kot Frehley sta skupino zaradi kreativnih nesoglasij zapustila v začetku osemdesetih, čeprav sta se kasneje še nekajkrat vrnila. Leta 1983 so Kiss opustili ličila in doživeli precejšen komercialni uspeh, nato pa so v devetdesetih spet prišli na idejo, da se vrnejo v originalni postavi z ličili vred, kar se je leta 1996 tudi zgodilo. Leta 1996 in 1997 so tako podrli

Kiss so si za dobro prodajo albumov do sedaj prislužili 24 zlatih plošč v ZDA, kjer so plošč prodali okoli 20 milijonov primerkov, po celem svetu pa preko 100 milijonov, kolikor naj bi prodali tudi DVD nosilcev. Glasbena postaja VH1 jih je na lestvico 100 najboljših hard rock izvajalcev uvrstila na deseto mesto, MTV pa jim je namenil deveto mesto na lestvici naj metal bendov. 23. septembra lani so bili nominirani za v rock'n'roll alejo slavnih (Rock and Roll Hall of Fame), a so nato sredi decembra izvedeli, da jih v alejo niso sprejeli.

Začetki v sedemdesetih

Febraurja leta 1974 izdajo prvi album Kiss, na prvem televizijskem nastopu pa so z njega izvedli pesmi Nothin' to Lose, Firehouse in Black Diamond. Čeprav so neprestano koncertirali in ga promovirali, so albuma prodali v vsega 75 tisoč izvodih. Že oktobra so izdali drugi album Hotter Than Hell, ki je komaj ujel stotico na lestvici albumov, edini singel z njega Let Me Go, Rock 'n' Roll pa je bil prav tako polom.

Zato so se z novim producentom odločili za nekoliko manj "umazan" zvok in se pri tretjem albumu Dressed To Kill (1975) naslonili na bolj pop zvok. Na albumu je tudi njihova pesem Rock and Roll All Nite, ki je kmalu postala njihov zaščitni znak in eden največjih hitov kariere.

Preboj? Dvojni živi album!

Skupina se je zavedala, da lahko moč njihovih eksplozivnih živih nastopov najlažje predstavijo na koncertnem albumu, kar so tudi naredili, ko so septembra leta 1975 izdali dvojni album Alive!. Z njim so končno doživeli preboj, saj se je živa različica pesmi

Rock And Roll All Nite uvrstila med prvih štirideset na lestvici singlov. Da je skupina pridobila neverjetno popularnost priča tudi dejstvo, da so njihove koncerte začele obiskovati vedno mlajše generacije. Mnogi najstniki (in tudi njihovi starši) so se zato radi naličili kot njihov najljubši član skupine, zato je med občinstvom na koncertih Kiss začelo mrgoleti njihovih klonov.

Nato so Kiss sodelovali s producentom Bobom Ezrinom, ki je prej delal z Aliceom Cooperjem in z njim leta 1976 posneli ambiciozni album Destroyer, saj so snemali z orkestrom, zborom in celo vrsto studijskih efektov. Z njega je poznana balada Beth, ki je dosegla 7. mesto na lestvicah.

Nato so v manj kot letu izdali še dva uspešna albuma Rock and Roll Over (1976) in Love Gun (1977). Istega leta pa so izdali še drugi živi album Alive II, obenem pa so bili razglašeni za najbolj popularno skupino v ZDA. Zelo popularni so bili tudi na Japonskem, saj so tam podrli rekord Beatlesov, in petkrat razprodali dvorano Budokan.

Štirje solo albumi v enem dnevu

Septembra leta 1978 so na isti dan izšli štirje solistični albumi članov zasedbe Kiss, kar je bilo prvič v rock zgodovini do tedaj. Stanleyjev in Frehleyjev album je bil v tipičnem hard rock stilu matične skupine, medtem kot je Criss zašel v ritem & blues, Simmonsev pa je bil najbolj raznolik, saj je bilo na njem najti hard rock, balade, Beatlesovski pop in priredbo pesmi When You Wish upon a Star iz Ostržka. Na njem so sodelovali celo Joe Perry (Aerosmith), disko diva Donna Summer in njegovo tedanje dekle Cher. Najbolj uspešen album je bil Frehleyjev, sicer pa so vse štiri plošče prvič ponudili v paketu, po znižani ceni.

Osemdeseta in odhod Frehleyja in Crissa

Sredi leta 1979 je izšel album Dynasty, na katerem je tudi disko obarvan megahit I Was Made for Lovin' You, njihov največji hit dotlej. Na albumu je večinoma bobnal Anton Fig, ker je Criss okreval po avtomobilski nesreči.

Bolj sodoben pop zvok so predstavili na albumu Unmasked (1980), kmalu po izidu pa je Criss tudi uradno odšel iz skupine. Leta 1980 ga je Uspešno ga je zamenjal Eric Carr, ki prevzel lik lisjaka (The Fox), v skupini pa je ostal do leta 1991, ko je zbolel za rakom in kmalu tudi umrl.

Leta 1981 so izdali album Music from "The Elder" in čeprav so mnogi pričakovali vrnitev k hard rock zvoku, so na njem predstavili srednjeveška trobila, brenkala, harfe in klaviature. Plošča ni bila pretirano komercialno uspešna, podobno so se odzvali tudi oboževalci, posebej pa je to motilo tudi Frehleyja, ki je skupino zapustil do konca leta 1982. Simmons je trdil, da je na njegovo mesto želel priti Eddie Van Halen, v resnici pa ga je zamenjal Vinnie Vincent, ki je prevzel lik the Wiz (egiptovskega čarodeja).

Nato so leta 1982 izdali dva "težja" albuma Killers in Creatures of the Night, s turnejo slednje plošče pa se je tudi uradno končala doba, ko so nastopali naličeni, saj so po koncu turneje odstranili svoj make-up. Do konca osemdesetih so izdali še plošče Lick It Up (1983), Animalize (1984), Asylum (1985), Crazy Nights (1987) in Hot in the Shade (1989). Vincet je skupino zapustil leta 1984, ko ga je zamenjal Mark St. John, ki je še isto leto zbolel za artritisom, na njegovo mesto pa je stopil Bruce Kulick.

Devetdeseta in novo tisočletje

Potem, ko se je v osemdesetih, ko so Kiss odvrgli maske, Simmons nekoliko umaknil z mesta vodje skupine in se bolj posvetil filmski karieri, je v ospredje stopil Stanley. Pesem Crazy, Crazy Nights je leta 1988 dosegla celo 4. mesto v Veliki Britaniji, kar je bila navišja uvrstitev za Kiss na Otoku do tedaj. Po tragični smrti Carra, ga je leta 1991 na bobnih zamenjal Eric Singer.

Leta 1992 so se "maščevali" z albumom Revenge, leta 1993 pa izdali Alive III, ko jih je spet počasi začela grabiti nostalgija. Leta 1995 sta namreč v oddaji MTV Unplugged s skupino kot posebna gosta nastopila Criss in Frehley, na veliko pa se je začelo govoriti o ponovni združitvi originalnih članov, do katere je vendarle prišlo leta 1996, ko so skušpaj nastopili na 38. podelitvi grammyjev. Sledila je razprodana turneja, na kateri so odigrali 192 koncertov in v slabem letu zaslužili skoraj 44 milijonov ameriških zelencev.

Do konca tisočletja so leta 1996 izdali živa albuma Kiss Unplugged ter You Wanted the Best, You Got the Best!!, nato pa še plošči Carnival of Souls: The Final Sessions (1997) in naslednje leto še Psycho Circus. Ko so promovirali slednjo, so prvič v svoje koncerte vključili tudi 3D projekcije. Leta 1999 so jih počastili z zvezdo na hollywoodskem pločniku slave.

V začetku leta 2000 so najavili poslovilno tunrejo po ZDA, ki naj bi bila njihova zadnja. Na predvečer japonskega in avstralskega dela turneje, jih je konec januarja 2001 spet zapustil Criss z razlogom, da je nezadovoljen s plačilom, zato je spet vskočil Singer, čeprav je bila ta gesta za mnoge njihove dolgoletne oboževalce precej sporna. Isto leto so izdali še "boxset", v katerem so zajeli pesmi iz celotne kariere, sa je je bilo na petih zgoščenkah kar 94 pesmi, s čimer naj bi se dostojno poslovili. Singer je nato leta 2002 na bobnih dokončno zamenjal Crissa, Frehleyja na kitari pa Tommy Thayer.

Marca 2002 so nastopili na zasebnem koncertu na Jamajki, februarja 2003 pa so v Melbourneu posneli živo ploščo Kiss Symphony: Alive IV s tamkajšnjim simfoničnim orkestrom. In čeprav so imeli poslovilno tunrejo že za seboj, so za leto 2003 napovedali turnejo kot predskupina Aerosmith.

Na tej turneji so predstavili tudi "platinaste" pakete vstopnic, po ceni tisoč dolarjev, ki so vključevali sedišče v prvi vrsti, srečanje ter fotografiranje s člani skupine. S turnejo so zaslužili skoraj 65 milijonov dolarjev.

Leta 2004 so bili vodilni bend turneje Rock the Nation s predskupino Poison, ki so jo končali avgusta z razprodanim koncertom v Mexico Cityju. Stanley je v tem času imel kar nekaj težav s kolkom, zato so ga morali tudi dvakrat operirati. Leta 2007 pa so ga hospitalizirali zaradi srčnih težav. To je bilo prvič v 34 letih, da je morala skupina nastopiti kot trio.

Pred tem so konec leta 2006 izdali Kissology Volume One: 1974–1977, prvega od načrtovanih desetih DVD-jev, s koncertnimi posnetki, intervjuji in nikoli videnim gradivom. Izdaja je takoj potolkla rekorde v prodaji. V naslednjem letu sta izšla še drugi in tretji del, ki je menda tudi zadnji. Seveda pri video in avdio izdajah ne gre pozabiti na veliko število kompilacijskih in živih plošč ter kaset in DVD-jev, s katerimi so Kiss neprestano "preplavljali" tržišče.

Aprila 2007 je zaradi možganske krvavitve umrl njihov nekdanji kitarist Mark St. John. Ob 35-letnici so izdali živi album Kiss Alive 35 (2008), ki so ga posneli na prvi turneji po desetletju, ki so jo imeli po Evropi Avstraliji in Novi Zelandiji. Leta 2008 so nastopali po festivalih, Stanley in Simmons pa sta potrdila, da bodo turnejo nadaljevali tudi v letu 2009.

'Požrla' besedo glede albuma in turneja po Evropi 2010

Konec leta 2008 sta se Gene in Stanely tudi premislila in pregriznila besedo, da Kiss ne bodo nikoli več posneli nobenega studijskega albuma. Skupina je najavila nov album, na katerem naj bi se vrnili k "zvoku sedemdesetih", kar so tudi naredili, album Sonic Boom pa je izšel oktobra 2009.

Turnejo Kiss Alive/35 so nadaljevali 25. septembra 2009 po ZDA, v letu 2010 pa bodo v maju pričeli s turnejo Sonic Boom Over Europe, v okviru katere bodo prvič nastopili na Slovaškem, nam najbližje pa bodo 20. maja na Dunaju.

Skupina je že proti koncu sedemdesetih spoznala moč in dobiček od prodaje njihovih izdelkov. Pojavljali so se tako v stripih, na voljo pa so bile in so majice, maske, obleke, figurice, svetilke, fliperji, kompleti z ličili, namizne igre, paktei za malico in drugi izdelki. Simmons je, bizarno, pred nekaj leti na trg dal celo posebno Kiss krsto, sicer pa je bilo število legije njihovih oboževalcev Kiss Army (vojske Kiss) šestmestno. V dveh letih konec sedemdesetih so tako samo z izdelki zaslužili okoli 100 milijonov ameriških dolarjev, kar pomeni, da so v tistem času zaslužili nekajkrat več samo s prodajo izdelkov kot pa s ploščami in turnejami. Prav prodaja izdelkov, ki se je nato še razširila v vseh mogočih smereh, leta 2001 so npr. izdali računalniško igrico Kiss: Psycho Circus: The Nightmare Child, pa jim je še dandanes eden poglavitnih zaslužkov.

Kiss na filmu in po TV